Dijaka tretjega letnika Nejc Hirci in Vid Klopčič sta projektno nalogo, ki je spontano prerasla v raziskovalno, začela že po nekaj mesecih v gimnazijskih klopeh, ko je Gimnazija Vič pristopila k evropskemu projektu za izboljšanje kakovosti življenja v mestih CITI-SENSE.

V Ljubljani, ki je eno izmed devetih sodelujočih mest, je sicer nosilec projekta Inštitut Jožefa Stefana, toda akcije ozaveščanja javnosti o problemu onesnaženega zraka so zaupali skupini nadebudnih dijakov. Dva izmed njih pa sta šla še korak dlje in po več kot dveh letih dela se lahko pohvalita z dodelanim izdelkom – mobilno aplikacijo, ki prikazuje onesnaženost zraka v mestih.

»Iz poročil Agencije Republike Slovenije za okolje smo videli, da se kakovost zraka slabša. Ne sicer drastično, ampak koncentracije trdnih delcev in dušikovih oksidov so višje. Obenem sva spoznala, da je treba imeti za razumevanje teh meritev veliko znanja, in ko so na inštitutu postavili mrežo 16 merilnih postaj po Ljubljani, sva prišla na idejo, da bi naredila platformo, kjer bi bile meritve predstavljene na čim razumljivejši način,« pripovedujeta o začetku Nejc in Vid, ki sta jima ob strani stala dr. David Kocman iz Inštituta Jožefa Stefana in profesorica Alenka Mozer.

Razmišljata širše

Prvo verzijo z ljubljanskimi podatki sta fanta izdelala že v prvem letniku. Nad njo so bili na vodilnem norveškem inštitutu tako navdušeni, da so jima dovolili dostop do strežnika s podatki z vseh evropskih postaj iz projekta.

»Če sva povsem natančna, je ta trenutek aplikacija funkcionalna za Ljubljano in Oslo, preostale merilne postaje naj bi vključili v kratkem,« pove zgovorni Nejc, ki mu leži oblikovanje in se tako odlično dopolnjuje z Vidom, ki je izrazito tehnični tip in že zdaj ve, da bo izobraževanje nadaljeval v tej smeri.

Po spodbujanju na šoli pa sta razmišljala širše in se nista omejila le na postaje iz projekta. »Naredila sva platformo, v katero lahko midva ali uporabnik sam vključi katero koli komercialno ali amatersko merilno postajo,« pojasnita.

Tako sta tudi za prikazovanje podatkov uporabila preproste barvne sheme po standardizirani svetovni lestvici za ocenjevanje kakovosti zraka glede na koncentracijo vsakega onesnaževalca in njun cilj je razširiti se v države, kjer imajo največje težave z onesnaženostjo zraka. Ravno se dogovarjata s kitajskim inštitutom, ki ima 50.000 postaj po svetu. »Če nama to uspe, bo v aplikaciji pokrit skoraj ves svet,« močno držita pesti.

Zlato in bron

Z mobilno aplikacijo, ki sta jo od prvega letnika popolnoma spremenila, sta fanta nastopila že na nekaj tekmovanjih.

»V Mehiki so bili zelo navdušeni, ker imajo velike težave z onesnaževanjem zraka. Študente je že zanimalo, kdaj bodo dostopni podatki za Mehiko,« se spomnita mednarodnega tekmovanja IFSES Forum v Guadalajari, na katerem je njun projekt aprila dosegel prvo mesto med vsemi nalogami.

Kmalu zatem pa sta si okoli vratu obesila še bronasto medaljo na olimpijadi mladih raziskovalcev I-SWEEP v Houstonu. Tam sta spoznala, kako Američani poudarjajo tržni vidik in ne cenijo civilne iniciative. »Do konca leta, ko odpraviva napake, bo aplikacija na voljo v trgovini google play povsem brezplačno, ameriški sodniki pa se niso strinjali s tem, ker pri njih menijo, da so brezplačne stvari navadno slabše.«

Slabši zrak pod Šišenskim hribom

Po izidu aplikacije, ki ponuja površinski in stolpčni prikaz onesnaženosti zraka, splošno v mestu ali na konkretni lokaciji, se njuno delo še ne bo končalo. Zanimajo ju namreč tudi vzroki za onesnaženost. V prihodnje nameravata gimnazijca izdajati kratka polletna poročila, v katerih bosta povzemala kakovost zraka v Ljubljani in opozarjala na problematične dele mesta z namenom javnost seznaniti z viri in vzroki onesnaženosti.

Za zdaj sta denimo že ugotovila, da imajo pod Šišenskim hribom pogosto slabši zrak, saj je na tem območju veliko individualnih kurišč, hkrati pa je to izrazito brezvetrna lega. Podobno spremljata gibanje onesnaženosti zraka s prometnimi konicami. Ker je ena izmed postaj na magistratu, pa sta opazila tudi, da se v Stari Ljubljani zrak poslabša v času jutranje dostave.