Z izlitjem solne kisline na Barju se je vse srečno končalo, panika, ki je zavladala, in tudi jeza nekaterih stanovalcev pa je bila zaradi evakuacije kar precejšnja. Se ljudje dovolj zavedamo nevarnosti različnih nevarnih snovi?

Mislim, da premalo. Če gasilci in kakšne druge službe odredijo evakuacijo, bi morali to ljudje upoštevati. Takšne odredbe nikoli niso dane na pamet, temveč vedno na podlagi meritev.

S katerimi nevarnimi snovmi se v brigadi najpogosteje srečujete?

Približno 70 odstotkov posredovanj je zaradi naftnih derivatov. Nato sledi uhajanje plina, potem pa različne nevarne snovi, ki se razlijejo ali uhajajo v industriji ali pa v cestnem ali železniškem transportu.

Kako nevaren je transport nevarnih snovi, že zgolj zaradi tveganja prometnih nesreč?

Ob prometnih nesrečah navadno dobimo obvestilo, da so prisotne tudi nevarne snovi, vendar to potrdimo šele po ogledu kraja nesreče. S pomočjo prevoznih listin in oznak na tovornjaku ugotavljamo, za kakšno snov in kakšno koncentracijo gre, opravimo pa tudi meritve.

Pa prevozniki dovolj skrbijo za varnost? V zadnjem primeru je šlo za dotrajano cisterno.

Takšni primeri so zelo redki. Največkrat gre za napake na samih ventilih, kjer razna tesnila ne zdržijo in pride do uhajanj. Da bi cisterna puščala zaradi prerjavenja, pa se praktično ne zgodi.

Kako pa za nevarne snovi skrbi industrija?

Vedno bolje. Nesreč z nevarnimi snovmi je vedno manj, občasno pride do razlitij in uhajanj. Toda pozornost pooblaščenih delavcev in inšpekcijskih služb je zadnja leta na dokaj visoki ravni.

Gasilce večina javnosti povezuje predvsem z ognjem, kakšen pa je delež urjenja z nevarnimi snovmi?

Posredovanje je takrat, ko so posredi nevarne snovi, precej bolj zahtevno, zato je temu primerno namenjeno tudi izobraževanje gasilcev. Vrstni red posredovanja je naslednji: najprej moramo zavarovati kraj in preprečiti nadaljnje uhajanje. Nato moramo snovi pretočiti ali preložiti na varno, nazadnje pa še poskrbeti za sanacijo okolja. Najpogosteje si pomagamo z različnimi vpijajočimi sredstvi, kot so denimo pivniki. Če posredujemo na potokih ali rekah, imamo posebne plavajoče pivnike, ki ne vpijajo vode, temveč samo snovi v njej. Pri saniranju raznih površin, na katerih so luže z nevarnimi snovmi, uporabljamo vpijajoč granulat. Tega denimo posujemo tudi po prometnih nesrečah in ga najpogosteje uporabljamo za različne motorne tekočine, olja, naftne derivate in podobno.

kronika nevarne snovi gasilci Gasilska brigada Ljubljana ljubljanska obvoznica Ljubljana