Petdeset občin se je lani znašlo pod drobnogledom službe za lokalno samoupravo. Ta je preverjala, ali so njihovi občinski predpisi zakoniti. Osredotočeni zgolj na občinske statute in poslovnike občinskih svetov ter nadzornih odborov so ugotovili, da so občine pogosto napačno tolmačile zakone, da so njihovi predpisi neusklajeni z veljavno zakonodajo in da je v njih preveč pravne praznine.

Niti ena občina predpisov ni imela urejenih vzorno, vsem so namreč poslali uradna opozorila. Do sredine letošnjega marca je nepravilnosti odpravilo 21 občin. To je samo eden od sistematičnih nadzorov, ki ga imajo občine – vsako ministrstvo namreč posamezno pregleduje občinske predpise, ki sodijo pod okrilje posameznega ministrstva.

Zakonodaja se spreminja hitreje, kot ji občine lahko sledijo

Služba za lokalno samoupravo tovrsten nadzor nad občinskimi predpisi sistematično opravlja od leta 2013, pred tem zaradi njene selitve po različnih ministrstvih nadzori niso bili redni. V službi priznavajo, da se dolgoletna odsotnost nadzora kaže v pogostih napakah občinskih predpisov. Te so najpogosteje posledica napačne uporabe zakonov, neusklajevanja predpisov s spreminjajočo se področno zakonodajo in puščanja pravnih praznin. Po pregledu statutov občin je služba ugotovila, da so to v večini primerov zgolj prepisi določb zakona o lokalni samoupravi. Ta se je pogosto spreminjal, statuti pa so ostajali nedotaknjeni in bili tako v nasprotju z zakonom. Večinoma sprejeti pred davnimi leti tudi niso bili odraz sodobne javne uprave, ki naj bi skrbela za čim večje vključevanje javnosti in integriteto ter se izogibala korupcijskim tveganjem.

Med pregledi so ugotovili, da veliko poslovnikov občinskih svetov ni bilo le v neskladju z zakonodajo, temveč celo z lastnimi občinskimi statuti. Pri najpomembnejših vprašanjih občine, kot sta razvoj in proračun, so le redke občine v poslovniku predvidele tudi sodelovanje javnosti. Pravilnikov o delovanju nadzornih odborov pa večina ni objavila v občinskem uradnem glasilu, kar pomeni, da ti niti ne veljajo.

Nekatere občine za nadzor zaprosijo same

V službi za lokalno samoupravo poudarjajo, da namen nadzora ni kaznovanje, temveč svetovanje, pomoč in krepitev odgovornosti ter sposobnosti za samostojno odločanje in zagotavljanje zakonitosti dela občinskih organov. Tudi zato občine informacijo o strokovnih nadzorih sprejemajo pozitivno, nekatere za nadzor celo zaprosijo same. Nepravilnosti v povprečju odpravijo v enem letu, le redke se temu izogibajo.

Občine se sicer dušijo v najrazličnejših pravilnikih, odlokih in sklepih. Občina Kranj ima denimo objavljenih kar 234 prečiščenih besedil posameznih aktov, nekoliko manjša občina Ajdovščina pa 122. Predsednik Skupnosti občin Slovenije Ivan Žagar meni, da je množici zakonov in podzakonskih aktov fizično nemogoče slediti brez dodatnega zaposlovanja v občinskih upravah. Poleg tega dodaja, da je v množici predpisov skoraj nemogoče sprejeti akt, ki bi bil popolnoma v skladu z vsemi zakoni, ki jim mora slediti. Velika želja države po regulaciji čisto vsega po njegovem mnenju posega tudi v avtonomijo lokalnih skupnosti.