Koncesionarji, ki so dvajset let sekali in prodajali les iz državnih gozdov, zaposlujejo okoli 1300 ljudi, vendar nihče ne ve, koliko od njih jih bo po 1. juliju še imelo delo. Zaskrbljeni so tudi zaposleni v skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, ki je doslej upravljal državne gozdove, po novem bodo v njegovi pristojnosti le še državna kmetijska zemljišča. Iz sklada se posledično v novo gozdarsko podjetje seli 38 ljudi, od tega 25 gozdarjev in 13 iz podpornih služb. Na »selitvenem« seznamu, ki ga je pripravila direktorica sklada Irena Šinko, po naših informacijah prevladujejo zaposleni v podpornih službah, ki so imeli zadnja leta težave z zdravjem in so bili pogosteje v bolniškem staležu.
Neznanka na neznanko
Lesnopredelovalna podjetja te dni pritiskajo na koncesionarje, naj jim pred 1. julijem zagotovijo dodatne količine lesa. Ne zaupajo namreč državnim uradnikom in politikom, da bo nova družba julija res začela »na polno« delovati, zato bi si radi zagotovili zaloge lesa, da ne bi poleti ostali brez surovine in posledično brez dela. Popolna neznanka je še vedno tudi to, kdo bo po 1. juliju sploh sekal les v državnih gozdovih. Javni razpis za sečnjo in spravilo je bil namreč objavljen šele konec prejšnjega meseca in niti največji optimisti ne pričakujejo, da bo odgovor na vprašanje, kdo bo poslej sekal v državnih gozdovih, znan prej kot sredi julija.
Tega ne pričakuje niti Martin Nose, izvršni direktor holdinga Marles, v sklopu katerega je tudi GG Maribor, eden od sedanjih koncesionarjev. »Razpisov za sečnjo do 1. julija ne bo mogoče izpeljati, saj so razdeljeni v dve fazi. Najprej bodo do 5. maja zbirali prijave, katere izvajalce delo sploh zanima. Če bi država že naslednji dan, 6. maja, izdala odločbe tistim, ki so po njeni presoji usposobljeni za delo, bo osem dni časa za pritožbe, šele nato bodo sledili konkretni razpisi za sečnjo na posameznih deloviščih. V idealnih razmerah, če ne bo nobene pritožbe, bodo izbrani izvajalci znani sredi julija. To pomeni, da bo vsaj dva tedna delo v državnih gozdovih stalo,« napoveduje Nose, ki ta trenutek še ne ve, kakšna bo usoda GG Maribor in njegovih skoraj sto zaposlenih.
Edino merilo spet najnižja cena
»Naredili bomo vse, da se prilagodimo razpisom. Toda problem je, ker bo edino merilo za izbiro izvajalca najnižja cena. V razpisu ni nobenih kriterijev, ki so jih obljubljali glede usposobljenosti izvajalcev. To pomeni, da se bodo verjetno prijavljala tudi podjetja iz tujine, za katera delajo delavci iz Romunije, Bolgarije, Bosne, in bodo finančno konkurenčnejša tudi od naših samostojnih podjetnikov, saj so v svojih državah registrirana pod bistveno milejšimi zahtevami, kot veljajo za registracijo podjetij v Sloveniji,« svari Nose. Pravi, da bodo GG Maribor najverjetneje razdružili na tri do pet hčerinskih družb, saj je tudi država razpise za oddajo del razdelila v štiri sklope. »Oblikovali smo že hčerinsko družbo, ki se bo ukvarjala izključno s sečnjo in gojitvenimi deli, da se prilagodimo razpisom. To podjetje bo imelo nekaj ekip sekačev in prijavljali se bomo na javne razpise, skrbi pa nas, kaj bo, če ne bomo uspešni. Če bomo dva meseca brez dela, ne bomo preživeli,« trdi izvršni direktor Marlesa.
Velika uganka je tudi, kdo bo v prihodnje izvajal sanitarno sečnjo, torej kdo bo sekal les v državnih gozdovih, ki ga je v začetku leta 2014 poškodoval žled, in kdo les, ki ga množično napada lubadar. Doslej so to morali početi koncesionarji, kmetijsko ministrstvo pa pravi, da bo po novem sečnjo izvajalo podjetje Slovenski državni gozdovi, »ki bo izvajalce del izbralo na podlagi razpisov«. »Medtem ko bo zavod za gozdove državnemu podjetju izdal odločbo o nujni sanitarni sečnji in bo to objavilo javni razpis za izbiro izvajalca, se bo lubadar s petih smrek razširil že na ves hrib,« ocenjuje Nose in se hkrati sprašuje, ali bo med izvajalci sploh interes za sanitarno sečnjo, saj je bistveno dražja in zahtevnejša od redne sečnje.
