Bitka med ministrstvom za zdravje in javnim zavodom Lekarna Ljubljana glede lekarne v Postojni je še vedno brez epiloga. Potem ko je ministrstvo januarja letos že četrtič zavrnilo vlogo Lekarne Ljubljana za izdajo dovoljenja, ki ga potrebuje za prodajo zdravil v postojnski lekarni, je upravno sodišče ta mesec odločitev ministrstva odpravilo in mu naložilo, naj ponovno odloči in pri tem upošteva napotke sodišča.

Sedej napoveduje odškodninsko tožbo proti državi

Spomnimo, ministrstvo je do sedaj verifikacijo postojnske lekarne zavračalo s pojasnilom, da Lekarna Ljubljana lekarniško dejavnost lahko opravlja samo na območju Mestne občine Ljubljana, ki je njena edina ustanoviteljica. Toda upravno sodišče je v svoji zadnji sodbi navedlo, da javni lekarniški zavod lahko to dejavnost opravlja tudi v občini, ki ni njegova ustanoviteljica, če obstaja ustrezna pogodba med obema občinama. »Sodišče je sicer pritrdilo vsem strokovnim stališčem in razlagi ministrstva za zdravje, naložilo je samo dopolnitev ugotovitvenega postopka,« so sporočili iz ministrstva. Napovedali so še, da bodo pred ponovno odločitvijo o verifikaciji lekarne v skladu z napotki sodišča preverili, ali sta občini Ljubljana in Postojna sklenili veljavno pogodbo, ki bi predstavljala pravno podlago za širitev Lekarne Ljubljana v Postojno.

»Enkrat ali dvakrat se uradnik lahko zmoti. Ampak štirikrat pa ne,« je direktor Lekarne Ljubljana Marjan Sedej prepričan, da ministrstvo naklepno zavrača verifikacijo lekarne. Direktor pričakuje, da bo ministrstvo tokrat upoštevalo navodila upravnega sodišča in da ponovno iskanje pravice na upravnem sodišču ne bo potrebno. Od decembra 2013, ko je bila odprta, pa do danes je postojnska lekarna izgubila približno pet milijonov evrov prihodkov in nekaj sto tisoč evrov dobička, ker ni smela prodajati zdravil, zato Sedej napoveduje odškodninsko tožbo proti državi.

Se bo lekarništvo vrnilo 20 let v preteklost?

Ministrstvo je vodstvo Lekarne Ljubljana razburilo tudi s svojim predlogom novega zakona o lekarniški dejavnosti. »Če bo ta predlog potrjen, se bo lekarniška dejavnost v Sloveniji vrnila 20 let v preteklost,« je prepričan Sedej, ki ni bil skop z kritiko. Po njegovem mnenju predlog zakona ne rešuje težav, ki pestijo lekarniško dejavnost, daje pa vtis, kot da ga je nekdo spisal proti Lekarni Ljubljana. Omenjeni predlog ministrstva bi javnim lekarniškim zavodom med drugim nedvoumno prepovedal odpiranje lekarn v občinah, ki niso ustanoviteljice posameznega javnega zavoda. Na ministrstvu kritik Lekarne Ljubljana niso komentirali.

Ministrstvo je očitno zbodla tudi kartica zvestobe Lekarne Ljubljana, saj bi predlog zakona lekarnam prepovedal »nagrajevati ali z drugimi tržnimi pristopi spodbujati paciente k prekomernemu ali nekritičnemu nakupu zdravil, kar ima lahko za posledico njihovo prekomerno, nepotrebno ali nesmiselno uporabo«. Sedeju se ta prepoved zdi povsem nesmiselna, saj zdravila predpišejo zdravniki, ne lekarne. S tem torej ne morejo spodbujati prekomerne uporabe zdravil.

Lekarne naj bi spravili v neenakopraven položaj

Če bo državni zbor zakon potrdil v trenutni obliki, se bo Lekarna Ljubljana morala odpovedati (s prodajo, likvidacijo ali kako drugače) svojemu veletrgovcu z zdravili LL Grosistu, ki ustvari skoraj 60 milijonov evrov prihodkov na leto. Sedeju se ta ukrep ne zdi smiseln, saj bi na slovenskem trgu veleprodaje zdravil ostala le dva velika igralca, ki pomenita dodaten člen v verigi med proizvajalci zdravil in lekarnami, kar podraži zdravila.

Sedejev namestnik Matej Linke je pojasnil, da bi predlog zakona javnim lekarniškim zavodom zelo omejil tudi tržno dejavnost, ki je pomemben del poslovanja. Prihodke od prodaje na trgu Lekarna Ljubljana porabi za investiranje v nove lekarne, obnovo trenutnih lekarn, izobraževanje zaposlenih in razvoj novih lekarniških storitev. »Lekarne bodo postavljene v neenakopraven položaj. Vzemimo za primer matični mleček. Lahko ga kupite v lekarni, lahko pa tudi v običajni trgovini. Ampak lekarne tega izdelka svojim strankam ne bodo smele oglaševati, preostali trgovci pa bodo to lahko delali,« je pojasnil Linke.