Od dveh ponudb, ki naj bi prispeli za nakup Cimosa, menda nobena ne ustreza pričakovanjem državnih lastnikov s slabo banko na čelu. Eno je oddal bosanski poslovnež Nijaz Hastor, Slovencem dobro znan kot lastnik propadlega Preventa Globala, in eno italijanski finančni sklad Palladio Finanziaria.
Koliko znaša višina ponudb, uradno ni znano, po neuradnih podatkih pa naj bi Hastor za nakup celotne družbe ponujal največ 150 milijonov evrov. Po drugi strani se italijanski finančni sklad Palladio Finanziaria zanima le za nakup dveh proizvodnih programov: izjemno perspektivnih turbopolnilnikov, ki med drugim omogočajo nižjo porabo goriva in nižje izpuste škodljivih plinov, z njimi pa v Cimosu ustvarijo od 30 do 40 odstotkov prihodkov na leto, in kinematike. Čeprav bi Cimos lahko prodali po delih, a naj bi težavo za sprejetje ponudbe predstavljalo to, da družba turbopolnilnike izdeluje v več tovarnah. Ob tem naj bi Palladio Finanziaria zahteval, da bi mu moral Cimos dobavljati določene sestavne dele iz tovarn, ki jih ne namerava kupiti.
Ponudbe ne zadoščajo za pokritje dolgov
Aktualne ponudbe še zdaleč ne zadoščajo za pokritje vseh Cimosovih dolgov. Matična družba je imela konec lanskega leta 158 milijonov evrov finančnih obveznosti, od tega 14,4 milijona evrov kratkoročnih. Dolgovi do dobaviteljev pa so v obravnavanem obdobju znašali dobrih 40 milijonov evrov. Koliko znašajo celotne finančne obveznosti Skupine Cimos, uradno še ni znano. Po neuradnih podatkih naj bi se gibale okrog 230 milijonov. To pomeni, da bi v primeru prodaje zmanjkalo kar 80 milijonov evrov za poplačilo vseh dolgov do finančnih upnikov.
Iz prejetih ponudb in višine celotnih dolgov izhaja, da so država, Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) in komercialne banke v postopku prisilne poravnave Cimosu odpisale občutno premalo dolgov in jih spremenile v lastniški kapital. Od okoli 370 milijonov evrov finančnih obveznosti so jih upniki sicer v osnovni kapital pretvorili slabih 170 milijonov evrov. Kot je pred kratkim priznal državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja, so konsolidirane obveznosti tudi po koncu prisilne poravnave ostale visoke. Ta insolvenčni postopek je namreč potekal le na matični družbi v Kopru, medtem ko so bile v hčerinskih družbah v državah nekdanje Jugoslavije z upniki sklenjene izvensodne poravnave. Na vprašanje o nezadostnem odpisu terjatev, potrebnem vnovičnem odpisu in neustreznih ponudbah za nakup Cimosa na DUTB niso odgovorili, ker da postopkov, ki potekajo, ne komentirajo.
Zaradi neustreznih ponudb se zastavlja vprašanje, kako bodo dogodki potekali v prihodnosti. Po neuradnih informacijah dokončne odločitve na DUTB, Slovenskem državnem holdingu (SDH) in ministrstvu za finance še niso sprejeli. Po vsej verjetnosti pa bodo potrebni ponovni radikalni odpisi terjatev do Cimosa. Tega dejstva se bankirji dobro zavedajo. Eden od njih, ki je želel ostati neimenovan, je opozoril, da bistveno večjo težavo kot vnovični odpis terjatev predstavlja to, kako bo Cimos našel ustreznega strateškega lastnika. Takšnega, ki je pri kupcih v avtomobilski industriji spoštovan, na podlagi česar bi koprski družbi zaupali nova naročila. Finančni skladi, ki kupljene naložbe praviloma preprodajo po nekaj letih, se v to skupino ne uvrščajo.
Ravno pridobivanje novih, najkakovostnejših naročil je ena ključnih težav Cimosa. Medtem ko so Cimosovi kupci v preteklosti kot pogoj za nova naročila postavljali umik države iz lastništva družbe, naj bi po novem zahtevali »le« še njegovo finančno stabilnost.
