Vukosava Galović je stara 82 let in je po naših podatkih, uprava zaporov zaradi zaščite osebnih podatkov teh informacij ne daje, najstarejša slovenska zapornica. Leta 2004 je s pištolo večkrat ustrelila in ubila svojega zeta Mihaela Dobrila, ki naj bi bil nasilen.
Leta 2009 je višje sodišče potrdilo osem let zapora, ki jo je za Galovićevo izreklo okrožno sodišče. Takrat je bila stara 75 let. »Baka«, kot ji ljubkovalno pravijo soobsojenke, zaradi težav s hojo, pri čemer si pomaga z berglo, le občasno zapusti svojo sobo na Igu, pravijo naši viri.
Med starejšimi obsojenkami je tudi Ljubica Vozlič, ki so jo na ponovljenem sojenju za umor partnerja iz Nemčije Karla Weissa leta 2014 obsodili na 14 let zapora. Kazen je začela prestajati pri 72 letih, ko bo kazen prestala, bo tako stara 86 let.
Med najbolj znanimi starejšimi, ki bi šele morali za zapahe, je zagotovo nekdanji šef SCT Ivan Zidar, ki pa se odhodu za rešetke uspešno izogiba zaradi bolezni. Zdravstveno stanje je tudi glavni razlog, da starih zapornikov ni več, vseeno pa statistika kaže, da je v slovenskih zaporih trenutno 73 obsojencev in obsojenk, ki so starejši od 59 let. Z leti prihajajo tudi bolezni, zato smo preverili, s kakšnimi težavami se v naših zaporih srečujejo starejši obsojenci.
Evidence, kako pogosto so starejši obsojenci deležni zdravstvene oskrbe, na upravi zaporov ne vodijo, so pa težave povezane z nego. »Obsojenci, ki zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti potrebujejo dodatno pomoč pri zadovoljevanju osnovnih življenjskih potreb v obliki nege ali socialne oskrbe, lahko bivajo v za to prilagojenem prostoru ali oddelku enega od zavodov,« zatrjujejo na upravi.
Oskrba je ustrezna
Za zapornike zdravstveno sicer skrbijo tisti zdravstveni domovi, ki so pač najbližje zavodu za prestajanje kazni. Zapornikom zagotavljajo ambulanto splošnega zdravnika, psihiatra, ambulanto centra za odvisnost, zobozdravnika ter ginekološko ambulanto za obsojenke. »Če je potrebna napotitev obsojenca na zdravstveni pregled ali zdravljenje v zdravstvene ustanove zunaj zavoda, o tem odloča zdravnik, ki v zavodu opravlja zdravstveno dejavnost,« so pojasnili na upravi zaporov.
Da je v naših zaporih zdravstvena oskrba dobro urejena za večino obsojencev, se strinja tudi penolog Dragan Petrovec, ki pravi, da tiste, ki imajo specifične težave, premestijo v bolnišnico. »Možna je tudi prekinitev kazni prestajanja zapora, pa vendar doslej nisem zasledil resnejšega opozorila na tem področju ali celo kakšnih sistemskih kršitev,« dodaja Petrovec.
Če zavod za prestajanje kazni obsojencu zaradi njegove hude bolezni, poškodbe ali potrebnega zdravljenja, ki ni bolnišnično, ne more zagotoviti potrebne zdravstvene oskrbe in če obsojenec brez tuje pomoči ni sposoben opravljati vsaj ene od osnovnih življenjskih potreb, lahko direktor zavoda, na prošnjo obsojenca ali njegovih ožjih družinskih članov prekine prestajanje kazni zapora. »A to je lahko le začasen ukrep,« pojasnjujejo na upravi.
Kako zapor zapustiti?
Naj dodamo, da obstajajo trije načini, kako je lahko obsojenec predčasno odpuščen s prestajanja zaporne kazni zaradi zdravstvenih težav. Obsojenec namreč lahko zaprosi za predčasni pogojni odpust po tretjini prestane kazni, o čemer odloča komisija za pogojne odpuste. Drugi način je, da direktor zavoda takšnega obsojenca predčasno odpusti po tem, ko pridobi mnenje strokovnih delavcev in za to obstajajo razlogi, vendar največ tri mesece pred iztekom kazni.
Tretja možnost pa je, da obsojenec za pomilostitev zaprosi predsednika države. V tem primeru obsojenec zahtevo vloži na sodišče, postopek pa sproži pravosodni minister. Kot so pojasnili v uradu predsednika države Boruta Pahorja, v vsakem pomilostitvenem postopku sodeluje vrsta strokovnih služb. Tudi pristojni center za socialno delo, zavod za prestajanje kazni, lečeči zdravnik, sodišče. »Na podlagi vseh prejetih mnenj, na katera predsednik sicer formalno ni vezan, predsednik sprejme odločitev,« so zapisali v uradu.
Borut Pahor do zdaj pomilostil štiri obsojence
Od nastopa mandata je Borut Pahor prejel 227 vlog za pomilostitev, odločil pa je o 219 vlogah. »Komisija predsednika republike za pomilostitve je za pomilostitev z mnenji vseh pristojnih ustanov predsedniku republike predlagala, da ugodi petim prošnjam za pomilostitev,« dodajajo v uradu. Pahor je ugodil štirim. Naj poudarimo, da razlog za pomilostitev ni nujno zdravstveni. Pahor je namreč nazadnje, septembra lani, pomilostil lastnika Sportine Bahtijarja Bajrovića, ki je na začetku sojenja v zadevi Istrabenz priznal krivdo in dobil pogojno zaporno kazen.
Kot so takrat zapisali v izjavi za javnost, se je Pahor za pomilostitev na način, da se mu predčasno iz kazenske evidence izbriše pogojna obsodba, odločil na podlagi nedvoumnih pozitivnih mnenj specializiranega državnega tožilstva, okrožnega sodišča v Ljubljani ter soglasne pozitivne odločitve komisije za pomilostitve.
Kljub naštetim možnostim pa penolog Dragan Petrovec še vedno vidi možnosti izboljšav sistema. Sploh v smeri alternativnih prestajanj kazni. Petrovec namreč poudarja, da so primeri, ko prestajanje zaporne kazni kljub kaznivemu dejanju ni smiselno: »Eden takšnih primerov je, če gre za slepega človeka.« Vsekakor pa bi bile po njegovem mnenju alternativne kazni primernejše za večino starejših.
Starost slovenskih zapornikov in zapornic
Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij
PODATKI
skupaj vseh
zapornikov = 1097
skupaj vseh
zapornic = 76
do 23 let
36
1
do 27 let
105
5
do 39 let
502
32
do 49 let
263
11
do 59 let
14
131
do 69 let
48
11
več kot 69 let
2
12
