Pred več kot petimi desetletji, kmalu po tem, ko so se v zavest bralcev znanstvene fantastike usidrali trije zakoni robotike izpod prstov ameriškega avtorja Isaaca Asimova, so začeli veliki industrijski koncerni v proizvodnji uporabljati robote, ki so bili avtomatično vodeni in programirani tako, da so se lahko med obdelovanjem predmetov premikali v več smereh. Najprej so se pojavili na Japonskem, v ZDA in Evropi.
Danes je po svetu v uporabi približno 1,5 milijona industrijskih robotov, ocenjuje Mednarodno združenje robotike (IFR), ki pričakuje, da bo do leta 2018 zabrnelo še 1,3 milijona dodatnih robotskih motorjev. Največ novih robotov zaženejo vsako leto avtomobilski velikani, okoli 100.000, kar obsega približno polovico vseh namestitev. Toda na videz neustavljiv trend preboja robotov za proizvodne linije, kjer zamenjujejo človeško delovno silo – v ZDA so roboti od leta 2000 do 2012 izpodrinili pol milijona zaposlenih ali za četrtino prebivalcev Slovenije –, se bo upočasnil vsaj pri enem velikem igralcu iz avtomobilske industrije. Nemški Daimler, ki je z znamko Mercedes-Benz eden vodilnih svetovnih proizvajalcev luksuznih vozil, se bo ob določenih proizvodnih linijah namreč poslovil od robotov in jih zamenjal z ljudmi.
Kompleksni in raznoliki procesi ostajajo šibkost robotov
Kako je mogoče, da so roboti, ki lahko neutrudno delajo tudi v temi, ne jemljejo bolniških dopustov in nimajo slabših dni, kar nenadoma inferiorni v primerjavi z ljudmi ob proizvodnih linijah? »Roboti niso bili sposobni učinkovito izvajati širokega nabora individualnih zahtev kupcev. Z zaposlovanjem ljudi bomo prihranili denar in si zagotovili stabilnejšo prihodnost,« je za Bloomberg dejal Markus Schäfer, vodja proizvodnje v Mercedes-Benzu.
Možgani Mercedesovih robotov enostavno niso bili več kos hitrosti sprememb in širini nabora možnosti, ki jih imajo na voljo kupci prestižne limuzine serije S. Različne barve ventilov na pnevmatikah, nabor raznolikih dizajnov znaka trikrake zvezde na platiščih, ogrevalno ali hladilno držalo za pijačo, zaključki armature v karbonu ali lesu in še veliko več. Roboti, ki so neprekosljivi pri ponavljajočih se zadolžitvah, so začeli delati napake, kar je nedopustno v tovarni, kjer obdelajo 1500 ton jekla na dan in iz katere zapelje 400.000 vozil na leto. Schäfer, ki želi za polovico zmanjšati čas proizvodnje avtomobila, z 61 ur, kar je bil standard leta 2005, na zgolj 30 ur, se je v lovljenju tega cilja spet večinoma zatekel k človeški delovni sili.
Čeprav s sedanjim znanjem še ne znamo narediti robotov, ki bi bili kos nalogam, ki vsebujejo vnaprej nepredvidljive elemente, ostaja izredno veliko prostora za povečanje števila robotov v svetovni industriji. Kljub svarilom, da roboti na veliko izpodrivajo človeško delovno silo, ostaja njihova uporaba v večini industrije namreč precej omejena.
Robote uporabljajoprecej manj, kot bi jih lahko
V italijanski kemični in kovinski industriji naj bi bil doslej avtomatiziran le približno odstotek vseh delovnih procesov, kar je približno 15-krat manj od mogočega, je v poročilu s konca lanskega septembra ocenila svetovalna družba Boston Consulting Group (BCG). V ameriški transportni in strojni industriji opravljajo roboti približno osem odstotkov vseh nalog, kar je izredno malo v primerjavi s potencialom, ki ga imajo v tej industriji. Po oceni BCG bi lahko bilo v omenjenih ameriških panogah industrije avtomatiziranih kar 53 odstotkov vseh delovnih nalog.
Baza nameščenih in delujočih robotov raste razmeroma počasi, približno dva do tri odstotke na leto, s podobnim tempom kot svetovna proizvodnja.
Toda v prihodnje se bodo stopnje rasti verjetno precej zvišale. Raziskovalna družba International Data Corporation (IDC) ocenjuje, da bo potrošnja, povezana s proizvodnjo robotov (od programske do strojne opreme), do leta 2019 presegla 135 milijard dolarjev, kar je skoraj dvakrat več kot lani, ko je dosegla 71 milijard dolarjev. Povprečna letna rast naj bi bila 17-odstotna.
Kje »preti« vstaja robotov?
Največ robotov bo tudi v bližnji prihodnosti še vedno nameščenih v petih državah. ZDA, Kitajska, Nemčija, Japonska in Južna Koreja pokupijo namreč kar štiri petine vseh industrijskih robotov. Po številu robotov na 10.000 zaposlenih je daleč na prvem mestu Južna Koreja, ki s 478 enotami za sedemkrat presega svetovno povprečje. Sledita Japonska (314) in Nemčija (292), medtem ko so ZDA (164) in Kitajska (36) na sedmem in 28. mestu na svetu. Uvrstitev Kitajske se bo verjetno kmalu drastično spremenila, saj je z enormnimi kapitalskimi vložki že danes najhitreje rastoči trg za robote na svetu.
Azija predstavlja kar 65 odstotkov svetovnega povpraševanja po robotih, že leta 2019 pa naj bi tamkajšnja podjetja za nakup robotov zapravila slabih 100 milijard dolarjev. Temu ustrezno se bo večalo tudi število prodanih industrijskih robotov v svetu. Leta 2014 so jih podjetja pokupila 200.000, do leta 2025 pa naj bi to število po osnovnem scenariju BCG zraslo na več kot pol milijona, po optimističnem scenariju pa na več kot 700.000 enot. Kljub dogodkom v nemškem Mercedes-Benzu je torej prihodnost robotov v industriji svetla.
