Zavod Božji otroci pred ginekološko kliniko v Ljubljani organizira akcijo »40 dni za življenje«, katere namen je »zmanjšanje števila splavov na način, ki ne krši nobene človekove pravice, ampak jih upošteva za vse ljudi«, kot je zapisala predstavnica zavoda Valentina Pikelj. Ob tem se vrstijo opozorila, da je nesprejemljivo odpirati že dorečena vprašanja reproduktivnih pravic – tudi zato, ker so trendi v Sloveniji spodbudni. Število umetnih prekinitev nosečnosti že desetletja vztrajno upada, med najnižjimi v Evropi je tudi delež splavov pri ženskah, mlajših od 20 let.
Vodja sektorja za enake možnosti na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Maruša Gortnar opozarja, da so si ustavno pravico do svobodnega odločanja o rojstvu svojih otrok in s tem o lastnem telesu ženske »težko priborile pred več kot 40 leti in jo kljub nekaterim nasprotovanjem uspele ohraniti«. Kot ustavna pravica mora zato ostati nedotakljiva, je odločna. »Ne želimo se več vrniti v čase, ko je bila prekinitev nosečnosti prepovedana oziroma strogo omejena in so zaradi nestrokovno opravljenih splavov na črno ženske celo umirale.«
»K nam prihajajo ženske v stiski«
S protesti v Šlajmerjevi ulici je nezadovoljen tudi strokovni direktor ginekološke klinike Adolf Lukanović. Čeprav aktivisti ne motijo javnega reda in miru in ne ogrožajo mimoidočih, po njegovem mnenju vendarle po nepotrebnem vznemirjajo javnost, še posebno pa ženske, ki so zaradi medicinskih ali drugih razlogov prisiljene prekiniti nosečnost. »Takšni protesti po mojem mnenju niso v kontekstu tolerance in delujejo negativno. Ženske, ki morajo prekiniti nosečnost, so v stiski, še toliko bolj to velja v primerih mrtvorojenih otrok. V družbi vendarle obstajajo določene vrednote, katerih cilj je, da se problemi sporazumno rešujejo na način, ki ne vznemirja po nepotrebnem.«
Slovenska ustava ženskam zagotavlja pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Že leta 1977 pa je bil sprejet zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju svobodnega odločanja o rojstvu otrok. »Kakovost dela naše zdravstvene službe je visoka, kar dokazuje tudi nedavno odkritje virusa zika. Vse nosečnice so namreč natančno pregledane in če ugotovimo spremembe na plodu, ki bodo ogrožale mater, takšno nosečnost prekinemo. Vse poteka zelo nadzorovano,« pojasnjuje sogovornik.
Ženske se za splav lahko odločijo brez posebne obravnave le, če nosečnost traja manj kot deset tednov. Če nosečnost traja dlje, zahtevek obravnava prvostopenjska komisija. Če ga ta zavrne, zadevo preuči drugostopenjska komisija, v kateri so ginekolog, psihiater in socialni delavec. Poleg tega obstaja še tako imenovani konzilij za umetno prekinitev nosečnosti, ki z etičnega vidika pretehta okoliščine, bodisi zdravstvene, socialne ali pa druge. Po opravljeni prekinitvi nastopi komisija za obravnavo razvojih nepravilnosti pri plodu in mrtvorojenosti, ki analizira pravilnost odločitev prejšnjih komisij.
»Nesorazmeren poseg v pravice drugih«
Maruša Gortnar dodaja, da glede na dostopne podatke v državah, ki umetno prekinitev nosečnosti dovoljujejo, obenem pa zagotavljajo učinkovito preventivo in ustvarjajo pogoje, da ženskam ne bi bilo treba posegati po tem skrajnem ukrepu, število splavov upada. Mednje sodi tudi Slovenija. Še zlasti smo uspešni pri zniževanju splavov pri mladostnicah, saj te opravijo najmanj splavov v Evropi. »Zato se nam zdi nesprejemljivo, da se v zadnjem obdobju ponovno odpirajo vprašanja reproduktivnih pravic.«
Na shode zavoda Božji otroci se je odzvalo tudi 165 posameznikov in 14 organizacij, ki so se podpisali pod pobudo za zaščito ustavnih pravic žensk. »Vsakdo ima pravico do svobode izražanja, vendar gre v tem primeru za način izražanja, ki nesorazmerno posega v človekove pravice drugih, zlasti v pravico do osebnega dostojanstva in varnosti, do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, do varstva zasebnosti,« so zapisali. Udeleženci shodov po njihovem izrabljajo verska čustva ljudi in izvajajo politični pritisk na zdravstveno osebje pa tudi na ženske. Pristojne državne institucije zato pozivajo, naj zaščitijo ustavne pravice žensk in zagotovijo nemoteno delo na ginekološki kliniki.
Stopnja dovoljenih splavov v Sloveniji*
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)
PODATKI
STOPNJA
40
20
0
* št. dovoljenih splavov na 1000 Slovenk v rodni dobi
