»Večino uporabnikov mobilnih storitev večino časa vlečejo za nos,« ocenjuje eden naših sogovornikov. »Mobilni operaterji privabijo uporabnike z akcijskimi ponudbami, ki jim kmalu sledijo nove, privlačnejše. Toda uporabniki jih zaradi visokih stroškov prehoda med paketi ali operaterji pogosto ne morejo več izkoristiti.«
Na previsoke administrativne stroške javnih komunikacijskih storitev, zlasti stroškov priključnine, menjave paketa in prekinitve naročniškega razmerja, že dlje časa opozarja tudi Dušan Caf, prvi mož sveta za elektronske komunikacije (SEK). Ocenjuje, da drage administrativne storitve kažejo znamenja visoke stopnje usklajenosti med mobilnimi operaterji pri nas in posledično nekonkurenčne razmere na trgu.
Kakšni so ti stroški?
Pri Simobilu zaračunavajo fiksen enkratni znesek za priključnino, in sicer v višini blizu 12 evrov. Ob prekinitvi naročniškega razmerja mora uporabnik plačati morebitno pogodbeno kazen – uporabnik mora denimo vrniti subvencijo, ki jo je prejel z nakupom mobilnega telefona – in 9,99 evra za prekinitev pogodbe. Pri Telekomu Slovenije je ta strošek dva evra višji in znaša 12 evrov (razen pri storitvi centreks – poslovni najem telefonije), prenos številke k drugemu operaterju pa stane pet evrov (enako velja za Simobil).
Še bolj so usklajene cene prehajanja med paketi. Tako Telekom Slovenije kot Simobil, z izjemo prehodov med specifičnimi paketi, storitev zaračunata po 20 evrov. Dodatni stroški so še na primer menjava SIM-kartice (okoli deset evrov), prenos številke na drugo osebo in podobno.
1
»Nekoč so bili administrativni stroški precej nižji oziroma jih v določenih primerih sploh ni bilo,« je poudaril Caf, po čigar mnenju je trenutno stanje mogoče pojasniti tudi s premalo transparentno dražbo za frekvence v letu 2014. Tedaj sta Telekom Slovenije in Simobil še utrdila svoj položaj na trgu. Če sta imela pred tem v lasti približno 75 odstotkov frekvenc v slovenskem prostoru, se je ta delež do danes povečal na okoli 84 odstotkov. Višjo koncentracijo na trgu ima med vsemi evropskimi državami zgolj Ciper. Oba velika telekomunikacijska operaterja naj bi z zvišanjem administrativnih stroškov omejila prehajanje uporabnikov k manjšim ponudnikom. Tako sta preprečila tudi večji izpad prihodkov, ki je posledica vse nižjih cen na enoto mobilnih storitev, kar so prinesli paketi z neomejenimi količinami sporočil, minut klicev in vse večjim obsegom prenosa podatkov.
Kako je z menjavami paketov v tujini?
Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) je po Cafovem mnenju doslej storila premalo, da bi omejila tovrstne prakse, ki izkrivljajo trg. Se je regulator celo postavil na stran velikih operaterjev? V Akosu odgovarjajo: »Na področju administrativnih stroškov so pooblastila agencije precej omejena. Veljavni zakon o elektronskih komunikacijah (Zekom) določa zgolj to, da operaterji ne smejo postavljati pogojev, ki bi uporabnike odvračali od menjave operaterja. Agencija ima pooblastila predvsem na področju zagotavljanja preglednosti oziroma objave cen in tarif informacij, nima pa pristojnosti operaterjem predpisati njihove višine.« Pri tem priporočila agencije za operaterje niso zavezujoča.
Zagotovo bi lahko Akos na tem področju naredil več. To da uporabniki poznajo cene storitev, namreč ni prav zelo koristno, če po drugi strani visoke cene določenih storitev preprečujejo ali vsaj omejujejo prehod od enega k drugemu operaterju. V SEK se zavzemajo za ukinitev administrativnih stroškov na način, da se jih prenese v mesečno naročnino, kar bi prineslo večjo konkurenčnost trga ter večjo izbiro in koristi za potrošnike.
V tujini denimo operaterji uporabnikom za prekinitev naročniškega razmerja ne zaračunavajo stroškov, mora pa uporabnik v primeru predčasne prekinitve povrniti sorazmerni znesek prejete ugodnosti. Menjava paketov je po podatkih Akosa med dražjimi na Cipru (med 35 in 50 evri), v nekaterih državah pa se zaračunava zgolj prehod na cenejši paket (na primer na Češkem in Hrvaškem). Le v redkih državah tega stroška operaterji ne zaračunavajo (Malta). Poseben primer pa je Belgija, kjer je z nacionalno zakonodajo predpisano, da sme naročnik že po šestih mesecih brez dodatnih administrativnih stroškov prekiniti naročniško razmerje, prav tako pa je določeno, da sme vsaj enkrat na leto brez plačila stroškov zamenjati paket.
Jan Bratanič
