V okviru državnega presejalnega programa za rak dojke Dora je nedavno začel delovati presejalni center za raka dojke v Splošni bolnišnici Ptuj. To je prvi korak širitve tega programa po tem, ko so načrt širitve na novo opredelili. V kratkem bodo začeli delovati še trije presejalni centri: v Kranju predvidoma februarja, v Novi Gorici in Izoli pa najverjetneje marca. Do leta 2018 naj bi se vključili še drugi predlagani izvajalci programa z območij Novega mesta, Celja, Murske Sobote in Raven, s čimer bi program organiziranega presejanja ponudili ženskam po vsej državi.
V program Dora so sedaj vključene ženske med 50. in 69. letom starosti iz ljubljanske in mariborske območne enote ZZZS, skupno so lani slikali 39.700 žensk in pri tem odkrili nekaj več kot 200 primerov raka. Letos naj bi bilo po zaslugi širitve programa slikanih 70.000 žensk, ocenjuje mag. Maksimiljan Kadivec, radiolog na Onkološkem inštitutu Ljubljana in vodja programa Dora.
Le dobri aparati in izobraženo osebje
Po prvotnem načrtu širjenja programa Dora je bilo zamišljeno, da bi na ravni države ustanovili dva presejalno-diagnostična centra – na Onkološkem inštitutu Ljubljana in v UKC Maribor –, kjer bi izvajali presejalno slikanje, odčitavali slike in izvajali dodatne preiskave za diagnostiko raka dojke, z mobilnimi enotami programa Dora pa bi slikanje izvajali na drugih območjih po državi. Leta 2010 so nabavili dve taki enoti, potem pa je iz finančnih razlogov program, ki bi moral biti uresničen do leta 2012, obstal na mestu. Da bi pospešili njegovo postavitev, so sklenili, da namesto mobilnih enot vključijo v program digitalne mamografe, ki so na voljo v javnih zdravstvenih ustanovah, in sicer na območjih, kjer bo na presejanje povabljenih vsaj 13.000 žensk ustrezne starosti. Območja, kjer je žensk manj, pa bosta obiskovali mobilni enoti, v katerih slikanje izvajajo radiološki inženirji programa Dora.
Da bi slikanje izvajali enako kakovostno, kot to zahteva program Dora, morajo nove enote pred zagonom programa izpolniti več kot 70 zahtev glede aparatur, prostorov in izobraženosti osebja. Vsaka enota mora imeti vsaj tri ali štiri radiološke inženirje, ki opravijo dodatno izobraževanje na Onkološkem inštitutu. »Za te centre to pomeni, da bodo imeli zelo dobro izobražene radiološke inženirje in se bo kakovost slikanja prenesla tudi na slikanje, ki ga izvajajo zunaj programa Dora,« pojasnjuje Kadivec. Ti centri bodo namreč še naprej izvajali diagnostično slikanje dojk, torej za ženske, ki so zaznale spremembo na dojki in so napotene na diagnostične preiskave.
Skrb za kakovost
Kot rečeno, v presejalnih centrih programa Dora bodo izvajali mamografijo, ne bodo pa odčitavali mamografskih slik. Te bodo odčitavali zdravniki radiologi v presejalno-diagnostičnih centrih. Ker v UKC Maribor še nimajo vse zahtevane opreme in ustrezno usposobljene ekipe, tamkajšnji center izvaja zgolj presejalno slikanje, slike pa do nadaljnjega odčitavajo radiologi na Onkološkem inštitutu. Tam tudi upravljajo celoten program in pošiljajo vabila na presejanje. V programu Dora nadzorujejo tudi kakovost dela radiologov: »Vsako sliko vedno odčitata neodvisno dva radiologa. Program zahteva, da mora nadzorni radiolog pregledati 10.000 presejalnih mamografij na leto, radiolog, ki jih odčitava, pa 5000.« Trenutno je primerno izobraženih 12 radiologov, da bi pokrili celotno državo, pa bodo potrebovali od 20 do 25 radiologov.
Kakovost izvajanja presejalnega programa se kaže tudi v tem, koliko primerov raka spregledajo in v koliko primerih so posumili, da gre za raka, pa se je potem z dodatno diagnostiko pokazalo, da so žensko vznemirjali po nepotrebnem. Ker vsak mamogram neodvisno odčitata dva radiologa, v primeru neskladja njunih izvidov pa še tretji, se možnost, da raka spregledajo, zelo zmanjša. Pri odčitovalcih tudi redno merijo delež spregledanih rakov in delež žensk, ki jih je radiolog predlagal za nadaljnjo obravnavo. Prav tako analizirajo intervalne rake: to so raki, ki nastanejo med enim in drugim vabilom na slikanje in so jih morebiti spregledali na predhodnem slikanju.
Dober odziv
V programu Dora se pohvalijo, da izpolnjujejo kriterije učinkovitosti presejalnega programa.
»Presejalni program je uspešen, če se vabilu odzove vsaj 70 odstotkov vabljenih žensk. Pri nas se jih v povprečju udeleži od 78 do 80 odstotkov, v nadaljnjih presejalnih krogih celo od 90 do 95 odstotkov,« odgovarja Kadivec. Na dodatne preiskave v prvem presejalnem krogu, torej ko so slikane prvič, povabijo 4,5 odstotka slikanih, evropske smernice za presejanje raka dojk dovoljujejo do sedem odstotkov slikanih žensk. V nadaljnjih presejalnih krogih, ko imajo na voljo primerjavo s slikami prvega kroga, jih povabijo 2,3 odstotka, sprejemljivo je do pet odstotkov. Od slikanja do dodatnih preiskav lahko mine največ pet delovnih dni, v programu Dora potrebujejo v povprečju 3,6 dneva.
V slovenskem presejalnem programu odkrijejo osem rakov dojk na vsakih 1000 slikanih žensk v prvem presejalnem krogu, v naslednjih krogih pa se število zmanjša. Tudi to je v skladu s predpisanimi standardi. »Večina odkritih rakov je manjših od 15 milimetrov, kar pomeni načeloma stoodstotno ozdravljivost,« pojasnjuje Kadivec.
Učinek se bo pokazal kasneje
Kljub temu umrljivost za rakom dojk pri nas le počasi upada. Zakaj? K umrljivosti prispeva več dejavnikov, odgovarja; tako stadij raka dojk ob diagnozi, zdravljenje, organiziranost zdravstvenega sistema kot staranje prebivalstva. Cilj programa Dora in drugih presejalnih programov za raka dojk v Evropi je, da se umrljivost za rakom dojke zmanjša za 25 do 30 odstotkov v vseh evropskih državah in da razlika v preživetju bolnic med posameznimi državami ni večja kot pet odstotkov. »O vplivu programa Dora na umrljivost za zdaj še ne moremo govoriti; pravi učinek presejalnega programa na umrljivost žensk za rakom dojk pričakujemo približno 10 let po vključitvi vseh ustreznih žensk v program,« pojasnjuje. In še, da je zelo pomembno, da so ženske ozaveščene, da gredo na preventivne preglede za raka dojk in si tudi same redno pregledujejo dojke.
