Kar nekaj časa se je omenjal kot morebitni kandidat, včeraj pa je tudi uradno sedel na klop slovenske košarkarske reprezentance. 44-letni Srb, od junija 2010 tudi z ameriškim potnim listom, Igor Kokoškov je s Košarkarsko zvezo Slovenije (KZS) sklenil pogodbo 1+1 z absolutno obvezo, da se skozi kvalifikacije prebije na evropsko prvenstvo prihodnje leto. To za pomočnika trenerja Quina Snyderja pri moštvu Utah Jazz v ligi NBA ne bo nič novega, saj je z gruzijsko reprezentanco sodeloval v kvalifikacijah za zadnja tri prvenstva stare celine.
»Košarkarski zvezi Slovenije se zahvaljujem za izkazano čast. Slovenska izbrana vrsta je košarkarska institucija svetovnih razsežnosti. Prvi cilj je zagotovo uvrstitev na Eurobasket 2017, takoj zatem pa dodatna pomladitev reprezentance, saj ima Slovenija realno veliko mladih talentov,« je iz ZDA ob imenovanju sporočil Igor Kokoškov. Prvi pomočnik selektorja bo Rado Trifunović, za drugega pa je v kombinacijah tudi Jaka Lakovič. Predsednik KZS Matej Erjavec je ob tem pojasnil, da je bil sicer njegov prvi kandidat Jure Zdovc, a je po številnih pogovorih postalo jasno, da je pri Konjičanu prisotna zasičenost, ob tem pa nad idejo ni bil prav nič navdušen tudi njegov nov delodajalec AEK. Svoje mnenje o izbiri selektorja je podal tudi športni direktor reprezentance Matjaž Smodiš. »Glede na predstavljene podatke in situacijo je zadeva precej logična. Pozna ligo NBA in Gorana Dragića, kar je izredno pomembno. Če bo Gogi zraven, se lahko realno pogovarjamo o visokih ciljih in je reprezentanca na povsem drugem nivoju kot brez njega.«
Presrečen, da je preživel
Življenjska pot Igorja Kokoškova bi lahko bila precej drugačna, če ne bi bil pri vsega 19 letih vpleten v hudo prometno nesrečo. Le tri dni pred tem je kot izredno obetaven košarkar podpisal svojo prvo profesionalno pogodbo. Športu z oranžno usnjeno žogo se je zaprisegel kljub temu, da je bil njegov oče Stefan odličen nogometaš. S prijatelji se je po enem izmed treningov odpeljal proti domu, ko je na njegov vozni pas nenadoma zapeljalo nasproti vozeče vozilo. »Napako nekoga drugega sem moral plačati jaz,« se dogodka spominja Igor Kokoškov. Poškodbe gležnja in kolena so bile tako hude, da je moral naslednjih devet mesecev preživeti v bolnišnici, košarkarske kariere pa je bilo konec. Kljub hudi nesreči pa se v njem ni nabirala jeza. »Preprosto sem bil presrečen, da sem sploh preživel. Leta po nesreči so bila najboljša v mojem življenju.« Energijo je usmeril v trenersko izobraževanje in pri 24 letih postal najmlajši trener v nekdanji Jugoslaviji.
Takratna košarkarska zveza je prepoznala njegovo nadarjenost in voljo do dela ter ga poslala na izobraževanje v ZDA, kjer je sledil programu univerze v Connecticutu. Nekaj let pozneje je ponovil vajo, le da je tokrat odšel na univerzo Duke, kjer se je spoprijateljil s takratnim pomočnikom Quinom Snyderjem. Ko je ta leta 1999 prevzel vodenje univerze v Missouriju, je k sodelovanju povabil prav Kokoškova, ki je tako postal prvi evropski pomočnik v zgodovini ameriške univerzitetne košarke. Njegova predanost delu in poznavanje igre sta ga kmalu popeljala v ligo NBA, kjer je prihodnje leto pri ekipi Los Angeles Clippers postal tudi prvi evropski pomočnik v zgodovini najmočnejše košarkarske lige na svetu. »Košarko razume kot redko kdo na svetu. Je neverjeten učitelj. V mojem trenerskem štabu bo Igor vedno imel svoje mesto,« je dejal takratni trener ekipe LA Clippers Alvin Gentry.
Ima se za evropskega trenerja
Pot ga je nato vodila v Detroit, kjer je kot pomočnik Larryja Browna leta 2004 osvojil šampionski prstan in spoznal ženo Patricio, pa v Phoenix, Cleveland, Orlando in Utah, kjer deluje danes. V Phoenixu je štiri sezone sodeloval z Goranom Dragićem. »Z Goranom sva se zaradi jezikovne bližine ter podobne mentalitete in kulture zbližala,« je v intervjuju za Dnevnik med evropskim prvenstvom leta 2011 povedal Kokoškov, ki je takrat z Gruzijo prvič v zgodovini samostojne države igral na tekmovanju najboljših evropskih reprezentanc. »Kljub delu v ligi NBA ves čas sledim evropski košarki. Imam se za evropskega trenerja, ki deluje v najmočnejši ligi na svetu. Moram ostati zvest košarkarski kulturi, iz katere izhajam, in to v ZDA pretvoriti v svojo korist.«
Gruzijo je popeljal na tri evropska prvenstva, leta 2011 in 2015 pa se je z njo prebil tudi v drugi del tekmovanja. Lani so se igralci pritoževali nad tem, da igra preveč temelji na prvem zvezdniku Zazu Pačuliu, k čemur je gotovo pripomogla tudi zasičenost po osmih letih sodelovanja. Poleti si ga je v svojih vrstah zelo želel Panathinaikos, ki mu je sprva ponudil enoletno pogodbo, po zavrnitvi pa triletno. A Kokoškov se je raje odločil za Utah, evropsko zgodbo pa bo še naprej pisal na reprezentančnem področju – tokrat na klopi Slovenije.
