Na Mestni občini Ljubljana so se odzvali na peticijo stanovalcev in obiskovalcev Slovenske ceste, ki zahtevajo, da se njen južni del prenovi po prvotnih načrtih – v dvopasovnico z drevoredom. Glavni razlog za spremembo projekta iz dvopasovne v tripasovno ureditev naj bi bila umestitev avtobusnih postajališč na tem odseku. »Na avtobusnem postajališču pred Dramo ni bilo mogoče zagotoviti potrebne dolžine, ki bi zadostovala za vsaj dva zglobna avtobusa. To pomeni, da bi se ob ustavljanju avtobusa pri Drami zaprlo križišče z Igriško ulico in onemogočilo prevoz vsem vozilom v smeri proti Aškerčevi cesti,« so pojasnili na mestnem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet.
Pasovi se bodo menjali pri Erjavčevi cesti
Tripasovni južni del Slovenske ceste so na občini razdelili na dva dela: dva pasova proti jugu (Aškerčeva cesta) se začneta pri hotelu Cubo oziroma na križišču z Igriško ulico. Eden od dveh pasov je rumeni in se konča pri Rimski cesti. Od tam naprej bosta še vedno dva pasova, ki se bosta »zlila« v razvrstilne pasove pred križiščem z Aškerčevo. V nasprotni smeri, proti severu oziroma središču mesta, pa se bo dodatni pas zarisalo od Igriške ulice do križišča s Šubičevo cesto. V tej smeri ne bo rumenega pasu. Desni pas bo namreč namenjen tako avtomobilom za uvoz v garažo pod Kongresnim trgom kot avtobusom, ki bodo vozili naravnost po Slovenski cesti. Levi pas pa bo namenjen vsem vozilom, ki zavijajo na Šubičevo.
Na mestni občini pravijo, da bodo z dodatnim voznim pasom v smeri sever–jug, namenjenim izključno vozilom Ljubljanskega potniškega prometa (LPP), omogočili normalno ustavljanje avtobusov na postajališču brez vplivov na preostali promet. Posledično naj bi z uvedbo rumenega pasu omogočili večjo pretočnost avtobusov in hitrejše praznjenje motornega prometa iz območja ožjega centra Ljubljane. Predvidene površine za pešce in kolesarje se zaradi spremenjenega projekta ne bodo spremenile, pravijo na občini in poudarjajo, da drevoreda tudi v primeru dvopasovne ureditve ne bi mogli zasaditi. »Ob izkopu gradbene jame za potrebe gradnje kanalizacije smo ugotovili, da nove kanalizacije tako blizu obstoječih objektov ni mogoče izvesti, saj bi lahko prišlo do neposrednih vplivov nanje. Zato smo morali kanalizacijo prestaviti približno dva metra proti zahodu, in sicer prav na območje predvidenega drevoreda v dvopasovni ureditvi. Nad kanalizacijo pa se drevoreda ne more zasaditi,« so pojasnili na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet.
Govorjenje o pretočnosti je absurdno
Na občini poudarjajo, da bodo z ukinitvijo enega pasu na južnem odseku Slovenske ceste – pred prenovo so bili štirje pasovi – pridobili predvsem dodatne površine za pešce in vzpostavili kolesarsko povezavo, ki je na tem delu manjkala. Vse lepo in prav, pravi prometni načrtovalec Andrej Cvar iz podjetja City Studio, toda skrb za osebne avtomobile na tem odseku je po njegovem mnenju povsem odveč. »Po vzpostavitvi novega režima na osrednjem delu Slovenske ceste in začetku prenove njenega južnega dela se je pokazalo, da tranzita praktično ni več, saj vožnja s Šubičeve ulice na južni del Slovenske ceste nima več nobenega smisla. Šubičeva pa je namenjena za polnjenje garaže pod Kongresnim trgom. Govorjenje o pretočnosti prometa v tem delu, kjer ga tudi ne želimo imeti, je zato absurdno,« opozarja Cvar, ki v isti sapi poudarja, da je poseben vozni pas za osebna vozila tudi v nasprotju s sprejeto prometno strategijo. Po njegovem prepričanju gre pri tem izključno za politično in ne strokovno odločitev. »Če cesto zapreš, se promet prerazporedi. Dokaz za to je garaža pod Kongresnim trgom, ki je vseskozi polna, čeprav trenutno iz južne strani ni mogoč dostop. To je tudi dokaz, da trenutni prometni režim funkcionira in da ne potrebujemo nobene tripasovnice.«
Tudi na južnem delu brez avtomobilov?
Podobnega mnenja je tudi Aljaž Plevnik z Urbanističnega inštituta RS, ki bi najraje videl, da osebnih avtomobilov tudi na tem odseku Slovenske ceste sploh ne bi bilo. Dostavo za stanovalce, hotele in poslovne prostore bi po njegovem mnenju lahko uredili še lažje kot na osrednjem delu. »Če prav razumem, bo osebni promet na južnem delu dovoljen le zaradi uvoza v garažno hišo na Kongresnem trgu, kajti tranzita si ne želimo oziroma si ga ne bi smeli želeti. Avtomobilom, ki gredo v garažo, pa ni treba zagotavljati ugodnega potovalnega časa, zato se mi zdijo trije pasovi povsem nepotrebni,« razmišlja Plevnik.
Po njegovem prepričanju gre pri tem za politično odločitev v prid tistim, ki ne prenesejo, da se potovanje z osebnimi avtomobili kakor koli omejuje. »Dejstvo je, da gre dodajanje voznih pasov vselej na račun pešcev in kolesarjev. Njihov prostor v tem delu pa je že tako ali tako ozek. Če je postajališče pri Drami do zdaj funkcioniralo, ne vem, zakaj ne bi še naprej. Sploh pa se mi ne zdi problematično, če avtomobil počaka avtobus, da ta spelje s postajališča,« je sklenil sogovornik.
Nova prometna ureditev na južnem delu Sovenske ceste
MOL
PODATKI
Prikaz je shematski, za boljšo predstavo je cesta na shemi razširjena.
park
Zvezda
pločnik
kolesarska
steza
Kongresni trg
Od križišča z Igriško ulico sta vozilom, ki vozijo proti središču mesta, na voljo dva vozna pasova. Na tem odseku ni rumenega pasu za avtobuse, ker je desni pas namenjen voznikom, ki zavijajo v garažno hišo pod Kongresnim trgom, in avtobusom, ki lahko peljejo naravnost proti središču mesta. Levi pas je namenjen vsem, ki zavijajo v Šubičevo ulico.
hotel
Cubo
SNG
Drama
Od križišča z Igriško ulico proti jugu je en vozni pas rumen in namenjen samo avtobusom, drugi pa je namenjen osebnim vozilom. Rumeni pas se konča pri Rimski cesti.
Od Rimske ceste proti jugu sta dva vozna pasova namenjena v prvi vrsti razvrščanju pred Aškerčevo cesto. Desni bo namenjen vožnji naravnost in zavijanju desno, levi pa zavijanju na Zoisovo cesto.
Edini pas od Zoisove do Erjavčeve ceste proti središču bo namenjen tako osebnim vozilom kot avtobusom.
filozofska
fakulteta
