»Dejansko je ograja v večjem delu ob Kolpi postavljena na poplavnem območju,« je dejal direktor Krajinskega parka Kolpa Boris Grabrijan in dodal, da v Kolpi ni več toliko smeti kot pred leti, se bo pa v ograjo prav gotovo ujelo kakšno vejevje. »Da bi ograjo odneslo, ni prav verjetno, saj je pritrjena v tla. Poleg tega je tok ob bregovih šibak.«
To, na kar so prebivalci ob Kolpi opozarjali že novembra ob postavitvi prvih metrov žičnate ograje na rečnih bregovih, se zdaj uresničuje. Ograja je bila v nedeljo in včeraj dopoldne na več mestih po Beli krajini in predvsem v Poljanski dolini na območju Starega trga pod vodo.
Po besedah direktorja Razvojno-informacijskega centra Bela krajina Petra Črniča, ki prav tako budno spremlja razmere, je vodostaj Kolpe na območju Radencev v Poljanski dolini v nedeljo dosegel okrog tri metre in pol, včeraj pa je upadel za dober meter. »Bomo videli, kaj bo v prihodnjih dneh. Vse je odvisno od tega, koliko bo dežja na območju zahodne Slovenije in predvsem Gorskega kotarja,« je dodal. Prav za zahodno polovico države je Agencija RS za okolje tudi za včeraj zvečer do sredine noči napovedovala močnejše deževje. Tako naj bi tudi Kolpa po njihovih napovedih zvečer in ponoči še naraščala.
Kot pravi Grabrijan, je vse bolj slišati, da bo ograja ob Kolpi stala še nekaj časa, tudi pred poletjem je menda ne bodo odstranili, kot je bilo sprva rečeno. Toda nekdo jo bo moral očistiti, meni Grabrijan. »Najbolje bi bilo, da bi jo pristojni spomladi odstranili, počistili in pokosili bregove ter nato namestili nazaj, če bo že treba.«
Po besedah črnomaljske županje Mojce Čemas Stjepanovič za zdaj škode zaradi poplavljene ograje še niso ugotovili. Je pa po njenem mnenju bojazen, da bi utegnila voda ograjo tudi utrgati in odnesti, upravičena in realna. »Vi ne veste, kolikšno moč ima Kolpa,« pravi. »Pred desetletjem je na metliškem koncu s seboj nosila celo kamp prikolice. Če se v ograjo ujame kakšno deblo, jo bo zagotovo utrgalo. Bomo videli, kaj bo prinesla noč,« nam je včeraj popoldne še dejala županja.
Bodeča žica – posel desetletja
V občini Črnomelj so ob Kolpi medtem ponekod bodečo žico že zamenjali s panelno ograjo. »Priznati je treba, da je ta ograja prav lepa, zelene barve je in daje čisto drugačen vtis od bodeče žice,« nam je včeraj dejala Tončka Benetič, ki na domačiji ob reki vodi kmečki turizem in letno kopališče. Povedala je, da so začeli žično ograjo s panelno (to je trdna kovinska ograja, kakršna običajno obkroža slovenske hiše ali vrtove) zamenjevati že sredi decembra. Po naših podatkih dela izvaja celjsko podjetje Minis. Gre za podjetje, ki ga je država za postavitev mejnih ovir najela že novembra. Naš včerajšnji klic na sedež podjetja sicer ni obrodil sadov, saj nas je predstavnica podjetja opozorila, da je postavljanje mejne ograje označeno s stopnjo tajnosti, ki jo je razglasila vlada. Tudi na naša pisna vprašanja po elektronski pošti se do zaključka redakcije niso odzvali.
Spletna aplikacija komisije za preprečevanje korupcije supervizor pa razkriva, da je podjetje Minis poleg novembrskega posla v višini 452.010 evrov decembra sklenilo še posel v višini 473.139 evra. Za neznano podjetje iz Celja, ki nima niti svoje spletne strani in do katerega je zelo težko priti, saj nima niti javno objavljene telefonske številke, je to izjemen poslovni skok. Največji poprejšnji javni posel je sklenilo v Ljubljani, kjer je za 79.000 evrov ograjevalo živali v živalskem vrtu.
Belokranjka Benetičeva pravi, da bodo ograjo in žico v Beli krajini za zdaj tolerirali, vprašanje pa je, kaj bo spomladi. Če bo treba, jo bodo kar sami podrli, je slišati med domačini. Lastniki zemljišč, na katerih je ograja ali žica postavljena, so od države sicer prejeli pisna obvestila z navedenimi zakonskimi členi, ki državi omogočajo, da mejo s tehničnimi sredstvi varuje tudi brez soglasja lastnikov. Vendar je varuh človekovih pravic zoper takšno ureditev že prejel pobudo za zahtevo za presojo ustavnosti, ki bi jo varuhinja Vlasta Nussdorfer lahko naslovila neposredno na ustavno sodišče. Pri varuhinji pobudo še preučujejo in so v zvezi s tem na vlado že naslovili nekaj vprašanj, a jim ta še ni odgovorila. V vsakem primeru pa lahko vsak lastnik zemljišča neposredno na podlagi ustave zaradi posega v človekove pravice (lastninsko pravico) tudi sam sproži ustavni upravni spor.
O žici kmalu tudi poslanci
Zamenjevanje bodeče žice s panelno ograjo poteka v treh kampih ob Kolpi in na javnem kopališču Metlika ter v občini Zavrč in v nekaterih strnjenih naseljih, so nam skopo pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve. Na vladnem uradu za komuniciranje (Ukom) pa pravijo, da ne gre le za zamenjevanje ograje, temveč je bila panelna ograja na nekaterih mestih načrtovana že vnaprej. Pojasnili so, da panelno ograjo v tujini kupujeta zavod za blagovne rezerve in ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, dobavlja in postavlja pa jo »domači izvajalec, ki že postavlja ograjo« (torej podjetje Minis). Na naša vprašanja o dolžini in ceni panelne ograje niso odgovorili. Vse v zvezi z ukrepi na meji je vlada označila s stopnjama tajnosti »interno« in »zaupno«, našo zahtevo po razkritju podatkov, vloženo že novembra, pa trenutno preučuje urad informacijske pooblaščenke.
O bodeči žici in postavljanju ovir na meji bodo na pobudo Združene levice razpravljali tudi poslanci državnega zbora, ki se bodo predvidoma zbrali na nujni seji odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.
