Leto 2016 bo po napovedih v znamenju kadrovskih sprememb v državni energetiki. Na udaru naj bi se znašli posamezni člani poslovodstev in nadzornih svetov več pomembnejših družb.
V zadnjih dneh lanskega leta je tako s položaja predsednika uprave Elektra Celje odstopil Rade Knežević. Jutri se izteče rok za prijavo na razpis za predsednika uprave Elektra Maribor, ki ga je do zdaj vodil Boris Sovič. Kmalu bo tudi jasno, kako globoki bodo kadrovski rezi v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) in kdo naj bi prevzel vodenje nadzornega sveta Gen Energije. Temu za zdaj še predseduje zdaj že nekdanji prvi mož Slovenskega državnega holdinga (SDH) Matej Pirc. Novo vodstvo holdinga naj bi po nekaterih informacijah razmišljalo o njegovi zamenjavi.
Spremembe tudi v Elektru Maribor?
V prihodnjih tednih bo tako v kadrovskem smislu najburnejše dogajanje v dveh državnih elektrodistribucijskih podjetjih iz severovzhodne Slovenije. Tik pred božično-novoletnimi prazniki je namreč Knežević nadzornike Elektra Celje, ki jih vodi Mirjan Trampuž, obvestil, da bo svoj mandat, ki bi se iztekel v začetku leta 2018, predčasno zaključil. »Za odhod sem se odločil zaradi osebnih razlogov, saj že izpolnjujem pogoje za upokojitev,« je pojasnil Knežević. Pri tem velja opozoriti, da je odhajajoči prvi mož Elektra Celje v vrstah državnih elektrodistributerjev veljal za enega največjih kritikov krepitve pristojnosti Sistemskega operaterja distribucijskega omrežja (Sodo) na račun elektrodistribucij. Državo je večkrat pozival, naj petim elektropodjetjem podeli koncesijo za izvajanje gospodarske javne službe distribucijskega omrežja, saj je to v njihovi lasti. Avgusta je Elektro Celje skupaj s preostalimi elektrodistributerji na ustavno sodišče vložilo pobudo za presojo dveh členov energetskega zakona. Razpis za njegovega naslednika naj bi bil objavljen februarja.
Tudi okrog Elektra Maribor se morda obeta zanimiv kadrovski spopad. Družbo je do zdaj vodil Sovič, sicer član SD, njen nadzorni svet pa vodi Tomaž Orešič, nekdanji član uprave Elektra Maribor, ki zdaj službuje v Elektroprivredi Srbije. Po nekaterih informacijah naj bi zdaj razmišljal tudi o vrnitvi v Slovenijo. V nadzornem svetu družbe sedijo še Ciril Pucko, Roman Ferenčak in Mateja Čuk Anžlovar.
HSE: dva scenarija za Košorokovo zamenjavo
Precej manj jasno je kadrovsko stanje okrog HSE. Spomnimo, generalni direktor Blaž Košorok je še marca lani »preživel« poizkus zamenjave, ki sta ga skušala izpeljati predsednik nadzornega sveta Miloš Pantoš in član Boštjan Markoli. Že kmalu ga po napovedih virov iz energetike čaka nova, zelo verjetno še težja naloga. Pri kadrovskih posegih v HSE naj bi bila pripravljena dva scenarija, v obeh pa Košoroka ni.
Prvi je povezan s še vedno aktualnim razpisom za tretjega člana poslovodstva, ki bi bil zadolžen za tehnične zadeve. Po tem scenariju naj bi se tretji član poslovodstva, ki bi ga imenovali nadzorniki HSE, v naslednji fazi zavihtel na položaj generalnega direktorja. Razplet tega scenarija je najbolj odvisen od tega, komu se bo uspelo prebiti na ta položaj. Med favoriti zanj se še vedno omenja Gorazd Skubin, vodja trgovanja z električno energijo na Petrolu, ki ga je vlada Mira Cerarja že poleti imenovala v nadzorni svet Elesa, pred tem pa se je neuspešno potegoval za položaj direktorja Gen Energije, lastnice slovenske polovice Nuklearne elektrarne Krško (NEK). Ključno vprašanje bo, kako tesno je Skubin, pred volitvami pisec energetskega programa SMC, (še) vpet v strukture stranke. Med preostalimi kandidati za položaj člana poslovodstva velja omeniti še nekdanjega generalnega direktorja HSE Matjaža Janežiča in donedavnega direktorja TE Šoštanj Matjaža Eberlinca.
Spet po drugem scenariju bi se v igro aktivneje vključil SDH. Tam naj bi ugotavljali, da je poslovodstvo HSE res prepoznalo, kaj so ključne težave skupine, a naj bi precej zamujalo pri njihovem reševanju, zato naj bi razmišljali tudi o zamenjavi članov nadzornega sveta HSE. Ti so bili imenovani leta 2013 in to po ključu kvot strank iz vlade Alenke Bratušek, pri čemer pa o Košorokovi usodi domala nikoli niso bili enotnega mnenja. Poslovodstvu HSE, v katerem ob Košoroku sedi še prvi finančnik skupine Stojan Nikolič, ne gre na roko tudi zadnji kratek stik z ministrstvom za finance pri vprašanju plačila zneska v zadevi Nuklearna elektrarna Krško, ki ga je arbitražno sodišče v Washingtonu prisodilo Hrvatski elektroprivredi (okrog 43 milijonov evrov). Po oceni ministrstva bi namreč moral vsaj del denarja HSE vrniti državi. Kot smo že poročali, je bil ob zadnjem poizkusu Košorokovega rušenja v stiku z nekaterimi člani nadzornega sveta HSE tudi državni sekretar na ministrstvu Metod Dragonja.
