Pluto pridobivajo iz lubja hrasta plutovca, ki raste v zahodnem Sredozemlju, prvenstveno na Portugalskem. Namesto da bi drevo požagali, da bi dobili surovino za nadaljnjo obdelavo, lubje na vsakih devet do dvanajst let obrežejo, drevo pa pustijo, da se obnovi. Ker je hrast plutovec počasi rastoča drevesna vrsta in doseže starost od 170 do 250 let, ga je v življenjskem ciklusu v povprečju mogoče obrezati okoli šestnajstkrat. Ena pomembnih trajnostnih lastnosti je, da drevo absorbira ogljikov dioksid, še posebno obrezano, zato so plantaže hrasta plutovca na Portugalskem postala pljuča Evrope.
Široko uporabna na vseh področjih življenja
Surovo pluto sestavljajo mikroskopsko majhni zračni žepi (okoli 40 milijonov celic na kubični centimeter), zaradi česar je odličen toplotni in zvočni izolator. Zaradi povezanosti teh žepov in vsebnosti suberina, voskaste snovi, je material nepremočljiv, toda istočasno zračen. Ker se zrak v pluti pod pritiskom stisne in nato spet razširi, je ena njenih glavnih lastnosti tudi elastičnost, poleg tega pa še plovnost in odpornost na drsenje. Zaradi vseh teh odlik je pluta široko uporabna na vseh področjih življenja – za izdelavo plovil, toplotno, zvočno in vibracijsko izolacijo v gradbeništvu, oblačila, obutev in uporabne izdelke za gospodinjstvo.
Tudi za izdelavo pohištva in dizajnerske rešitve
V interjerju pluto uporabljamo za izdelavo pohištva, še posebno za otroške sobe, ker je topla, lahka in elastična, ter se je tudi pri udarcu vanj težje poškodovati. Odlično prenaša pritisk, je lahka za obdelavo in mogoče jo je za razliko od lesa oblikovati v različne nepravilne oblike, kar ustreza sodobnim dizajnerskim rešitvam. Zaradi njenih lastnosti pluto v notranjih prostorih najpogosteje uporabljamo za oblaganje zidov in tal. Od 40. in 50. let prejšnjega stoletja, ko so jo začeli pogosto uporabljati v kuhinjah, je tehnologija obdelave in izdelave močno napredovala, tako da je tedanjo neprivlačno homogeno zmes mlete plute in dodanih granul, pomešano z vezivi, ki je bila na voljo v bokih, zamenjala moderno oblikovana pluta v furnirju, tudi barvnem.
Kot gotova talna obloga na voljo v ploščah
Na tla lepimo pluto v obliki plošč, pri čemer morajo biti robovi skrbno prilepljeni, da se ne cefrajo, podloga pa povsem ravna, ker se ji pluta zaradi svoje elastičnosti povsem prilagaja. Pluta kot gotova talna obloga je danes na voljo najpogosteje v obliki plošč (na osnovi MDF ali HDF), na katerih je tri milimetre debela plast lakirane plute, stisnjene pod visokim pritiskom in temperaturi, da je čim bolj odporna na obrabo. Na dnu je običajno še milimeter do dva plute, ki se prilega podlagi ter rešuje težave pri neravnih površinah. Takšna troslojna konstrukcija omogoča plavajoče suhomontažno polaganje, ki je podobno polaganju laminata – tako pod deluje kot celota in ne kot sistem neodvisnih elementov kot pri ploščicah za lepljenje.
Neškodljiva za zdravje in odporna na vlago
In zakaj je pluta odlična talna obloga? Poleg vseh okolju prijaznih lastnosti je blagodejna za zdravje zaradi vsebnosti suberina – je antistatična, antimikrobna, antibakterijska, odporna na vlago in se na njej ne zadržujejo pršice ter umazanija, zato je idealna za prostore, v katerih se zadržujejo alergiki, astmatiki in otroci. Težko gori, prepušča zrak, ne napadajo je insekti in je odličen izolator. Ker je topla na dotik in trajnost elastična, je priporočljiva za vse, ki imajo težave z bolečo hrbtenico ali sklepi in krčnimi žilami. Njena življenjska doba je več deset let. Manjše poškodbe se sanirajo same - manjši vrezi, vbodi in vdolbine se zaradi elastičnosti poravnajo, večje poškodbe pa rešimo z zamenjavo cele plošče.
Minimalno vzdrževanje in dobro delo za naš planet
Pluta je še vedno razmeroma draga, vendar se njena cena vendarle spušča. Zaščitni sloj je treba obnavljati vsakih deset let ter previdno odstraniti starega, da ne bi poškodovali plute. Če se odločite za pluto, boste dobili naraven in ekološki izdelek, ki je zdravju prijazen, vzdržljiv, prijeten na otip in lepega videza, ki zahteva minimalno vzdrževanje. Obenem pa boste imeli prijeten občutek, da ste naredili nekaj dobrega za planet, na katerem živimo.
Vir: www.interijernet.hr
