Slovenija vendarle ni postala 22. država na svetu in prva postsocialistična država, ki bi uzakonila istospolne poroke in s tem tudi izenačila pravice homoseksualnih parov s heteroseksualnimi. Proti noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je glasovalo dobrih 63 odstotkov volilcev, ki so se včeraj udeležili referenduma, oziroma več kot 390.000 volilnih upravičencev.
»Veliko razočaranje. Zelo težko bo sprejeti, da zmagujejo laži, sprenevedanja in sovraštvo do različnih ljudi. Kaj to pomeni konkretno za najino družino v prihodnosti, ne veva. Upava, da se ne bo nič spremenilo na slabše. Do sedaj smo se z ljudmi okoli sebe odlično razumeli, upava, da bo tako še naprej,« se je pozno zvečer na referendumski izid odzvala Maja, ki si je pred leti s partnerico tudi ustvarila družino. Včeraj sta ponosni mamici dveh otrok. Groza jo je, kako so ljudje nasedli manipulaciji, da gre na referendumu za otroke. »Otrokom bo šlo očitno v Sloveniji le še na slabše. Izredno težko je tekmovati s Katoliško cerkvijo in spet smo izgubili. Izgubili pa smo tudi pri volilni udeležbi, prevladovala je torej apatičnost. Danes je zmagal samo Peter Prevc, preostala Slovenija je izgubila,« je včerajšnjo nedeljo pokomentirala Maja.
Referenduma se je sicer udeležilo več kot 36 odstotkov volilnih upravičencev, od tega jih je zgolj dobrih 225.000 glasovalo za uveljavitev novele zakona. »Ta rezultat je zmaga za vse naše otroke,« je bil srečen Aleš Primc iz koalicije Za otroke gre, ki je dala tudi pobudo za referendum. Ob tem je izpostavil težavnost, s katero je mogoče izpolniti kvorum, in zato napovedal nadaljevanje svoje dejavnosti v politiki, pri čemer ni izključil niti ustanovitve lastne stranke. Hkrati je obljubil, da bodo v enem mesecu pripravili predlog zakona, v katerem bodo predlagali izenačitev vseh socialnih pravic istospolnih in raznospolnih parov. Seveda pa takšen predlog po njegovih besedah ne bo vključeval posvojitev otrok.
Slovenija (še) ne spada v družbo ZDA, Belgije, Kanade, Francije...
»Na žalost je večina tokrat odločala o življenju in pravicah manjšine. Na žalost je bil to referendum, ki ga pravzaprav ne bi smelo biti. Na žalost je bilo prav v tokratni referendumski kampanji izrečenih in napisanih toliko laži, fantastičnih izmišljij in neverjetnih podtikanj kot še nikoli doslej. In upal sem, da bom ob objavi neuradnih rezultatov lahko začel z 'na srečo...', pa očitno ne morem. Na žalost,« se je nekaj trenutkov po tem, ko je postalo jasno, da so nasprotniki novele zakona dosegli večino in zavrnitveni kvorum, odzval izvršni kreativni direktor agencije Luna TBWA Janez Rakušček.
Slovenski volilci so torej tri leta po referendumu o družinskem zakoniku mednarodni skupnosti spet sporočili, da Slovenija (še) ne spada v družbo Združenih držav Amerike, Belgije, Kanade, Francije, Danske, Nizozemske, Norveške, Švedske, Velike Britanije… Doslej je sicer v Evropi zgolj ena država z referendumom uzakonila enakopravnost porok istospolno usmerjenih. Nedavno so to storili volilci na Irskem. »Že kakšnih petsto let, od časov Primoža Trubarja, Slovenija ni ena, Sloveniji sta dve. Prva izhaja iz humanizma in renesanse, druga je provincialna in ponosna na svojo norost. Prva se življenja veseli, druga ga biča. Prva knjige piše, druga jih zažiga. Prva nas odpira v svet, druga nas ograjuje z bodečo žico. Prva se bo danes zamislila, druga pa slavila upor množic,« je referendumski rezultat zvečer pokomentiral Dejan Verčič, strokovnjak za odnose z javnostmi in marketing z ljubljanske fakultete za družbene vede.
Desnica v drugo dosegla tudi referendumski kvorum
Včerajšnja zavrnitev novele zakona je po mnenju predsednice NSi Ljudmile Novak jasno sporočilo, da je družina v Sloveniji pomembna. NSi se namreč zavzema za ščitenje pravic otrok in za primerno ureditev statusa istospolno usmerjenih, vendar pa želijo ohraniti družino kot najosnovnejše okolje za otroka. »Pričakujem, da bomo ta zakon v drugačni obliki kmalu ponovno obravnavali in vendarle dostojno uredili status istospolno usmerjenih parov,« je še dejala Novakova.
Odkar je stopil v veljavo referendumski kvorum, je bil včerajšnji referendum prvi, na katerem se je proti zakonu izreklo dovolj volilnih upravičencev (342.810) oziroma na katerem je desnici uspelo mobilizirati zadostno število volilcev. Junija lanskega leta je namreč proti spremembam arhivskega zakona, ki jih je predlagala vlada Alenke Bratušek, glasovalo zgolj 133.347 volilnih upravičencev oziroma 7,79 odstotka vseh volilcev, ki so imeli pravico glasovati. Na volišča se je sicer odpravilo vsega 201.087 volilcev (11,74 odsotna udeležba). Prvopodpisana pod referendumsko zahtevo je bila poslanka SDS Eva Irgl.
Družinski zakonik ni predvideval popolne izenačitve, a je padel
Sicer pa so prejšnji teden skorajda vse javnomnenjske ankete napovedovale, da bo izid tokratnega referenduma zelo tesen. Prav tako tudi predčasno glasovanje, na katerem je 52 odstotkov glasujočih podprlo novelo zakona o zakonski zvezi. Vendar so se napovedi analitikov na koncu uresničile zgolj v oceni, da bo tokratna udeležba nekoliko višja, kot je bila leta 2012 na referendumu o družinskem zakoniku. Da bo bo tako, so sicer na državni volilni komisiji (DVK) napovedali že nekaj ur pred zaprtjem volišč. »Koliko višja bo, je pa odvisno od tega, koliko ljudi se bo od 16. do 19. ure še odpravilo na volišča,« je sredi popoldneva »računal« direktor DVK Dušan Vučko.
Spomnimo, da družinski zakonik ni predvideval popolne izenačitve raznospolnih in istospolnih parov – ni omogočal sklepanja zakonske zveze, dovoljeval pa je zgolj posvojitev bioloških otrok enega od partnerjev, kar je sicer že praksa v Sloveniji. A je kljub temu na referendumu padel. Večinsko so bili tedaj proti njegovi uveljavitvi v vseh volilnih enotah, z izjemo volilne enote Ljubljana Center (54,79 odstotka). V ptujski volilni enoti, kjer je bila udeležba najnižja, se je proti zakoniku izreklo 64,37 odstotka glasujočih, v novomeški pa dobrih 60 odstotkov. Dodajmo še, da smo državljani konec leta 2001 na prvem naknadnem zakonodajnem referendumu v samostojni Sloveniji ob 35,7-odstotni udeležbi (proti je glasovalo 72,4 odstotka volilcev) zavrnili tudi dopolnitev zakona o zdravljenju neplodnosti in o postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo. Spremembe tega zakona so predlagali poslanci LDS, novelo pa so podprli v strankah LDS, (ZL)SD in DeSUS. Zahtevo za razpis referenduma je na drugi strani vložila skupina 34 poslancev iz vrst SDS, NSi, SNS, SMS in SLS+SKD s prvopodpisanim poslancem SDS Francetom Cukjatijem. Zdaj že nekdanji poslanec je tudi tedaj poudarjal pravico otroka do obeh staršev.
Referendum o noveli zakona o zakonski zvezi je bil po podatkih iz arhiva DVK 21. referendum v zgodovini samostojne države.
