Tovarna, ki jo bo podjetje Boyalife postavilo skupaj z južnokorejsko neprofitno biotehnološko raziskovalno fundacijo Sooam Biotech, bo vključevala laboratorij, center za kloniranje živali, gensko banko ter znanstveno in izobraževalno razstavišče. Vlagatelji si od 29 milijonov evrov vrednega projekta obetajo predvsem proizvodnjo kloniranih psov, konjev in goveda na industrijski ravni. Že za prihodnje leto načrtujejo, da bo iz tovarne prišlo okoli 100.000 zdravih zarodkov govedi. V naslednjih letih pa nameravajo zmogljivosti razširiti celo do milijon glav govedi na leto. Investitorji so prepričani, da bi meso klonirane govedi lahko ponudilo odgovor na vse večje povpraševanje Kitajcev po mesu. Če se bodo njihovi načrti izšli, bi tovarna lahko prispevala kar pet odstotkov na Kitajskem zaklanega goveda za prehranjevalne namene.
Poleg govejega mesa nameravajo v tovarni klonirati tudi dirkalne konje in pse. Slednji naj bi poleg trga domačih živali zadovoljevali tudi potrebe policije in reševalnih služb. Prav psi predstavljajo prvo sodelovanje med podjetjem Boyalife in južnokorejsko fundacijo Sooam Biotech. Moči sta prvič združila lani in klonirala tri tibetanske mastife. Ne po naključju, gre za eno najdražjih pasem na svetu – mladiček vas bo stal tudi nekaj milijonov evrov. Fundacija Sooam Biotech je od leta 2005 klonirala že 550 psov. Vsakdo si za nekaj manj kot sto tisoč evrov lahko privošči kopijo svojega hišnega ljubljenčka, a ne zagotavljajo, da bo imel enak značaj kot »original«. Vodja fundacije dr. Hwang Woo Suk je nekoč veljal za ponos Južne Koreje in so ga mnogi slavili kot kralja kloniranja. Ugled si je prislužil po zaslugi objav o izrednih razvojnih prebojih na tem področju. Leta 2004 je celo trdil, da je kot prvi uspešno kloniral človeški zarodek in iz njega pridobil matične celice. Dve leti pozneje pa je preiskava pokazala, da so bili vsi njegovi preboji ponarejeni, z izjemo kloniranja psov.
S kloniranjem nad povpraševanje po mesu
Izvršni direktor kitajskega podjetja Boyalife Xiaochun Xu želi s projektom spremeniti vtis, da znajo na Kitajskem zgolj ponarejati, in svojo domovino izstreliti med vodilne države na področju kloniranja. Kloniranje ima sicer na Kitajskem že tradicijo. Potem ko je Univerzi v Edinburgu leta 1996 kot prvi uspelo klonirati sesalca (ovco Dolly), je Kitajska le štiri leta kasneje tudi sama začela klonirati ovce, govedo in prašiče. Kitajsko podjetje BGI že od lani uspešno vzredi okoli 500 kloniranih prašičev na leto, a niso namenjeni za prehrano, temveč v zdravstvene raziskovalne namene – zaradi relativne podobnosti človeku.
Tudi če bo podjetju uspelo zagnati proizvodnjo na načrtovani ravni, pa ostaja vprašanje, kolikšno bo povpraševanje po kloniranem mesu. V ZDA je agencija za hrano in zdravila (FDA) prodajo mesa in mleka kloniranih živali dovolila že leta 2008, a je tudi v Združenih državah večina kloniranega goveda namenjena predvsem za razplod. Tudi Evropska agencija za varno hrano ocenjuje, da ni dokazov, ki bi kazali na razliko med mesom in mlečnimi izdelki kloniranih živali in naravno vzrejenih živali, a hkrati opozarja, da ima lahko kloniranje negativen vpliv na zdravje in dobrobit živali. Na to kaže njihova visoka umrljivost v vseh stopnjah razvoja. Evropski poslanci pa so septembra sprejeli dopolnila za prepoved kloniranja živali v kmetijske namene, ki prepovedujejo vzrejo njihovih potomcev in prodajo njihovih mesnih in mlečnih izdelkov. Dopolnila vključujejo tudi prepoved uvoza kloniranih živali in njihovih izdelkov v EU.
