Hmm, v povprečju enkrat na teden.
Da vas pouči o poslu ali samo da malo pokramljata?Ivica Todorić ni človek, ki bi poučeval o poslu, ampak se pogovarjava o stvareh, ki jih je treba uskladiti, ali pa o kakšni novi ideji. O tem se pogovarjava.
Se strinjata v vseh pogledih ali sta kdaj tudi na nasprotnih bregovih?Mislim, da je pomembno, da se o stvareh pogovarjamo. Tudi kadar se o čem nisva strinjala, se je vedno našla rešitev.
Odkar ste pod okriljem Agrokorja, podatki kažejo, da gre Mercatorju veliko bolje. V letošnjih prvih devetih mesecih ste v primerjavi z enakim lanskim obdobjem skoraj potrojili čisti dobiček iz poslovanja.Gre za rezultat več dejavnikov, v trgovini ni namreč le enega vzvoda, s katerim bi lahko hitro povečali dobičkonosnost. Po eni strani gre za izboljšanje učinkovitosti poslovanja. V zadnjih treh letih smo stroške poslovanja znižali za več kot 60 milijonov evrov, velik del teh sredstev smo vložili za večjo konkurenčnost na trgu. K dobičkonosnosti so prispevale tudi sinergije po prevzemu. Pomembna je tudi vse večja osredotočenost Mercatorja, saj smo v bilanci poslovanja beležili negativno poslovanje na Hrvaškem, kar je v preteklosti zelo obremenjevalo naše poslovanje. Del prihodkov pa smo prejeli tudi iz prodaj, kot je bila nedavna prodaja Pekarne Grosuplje.
Mineva že leto dni, odkar vas je prevzel Agrokor..Ja, če sva natančna: leto dni in skoraj dva meseca…
Minister Počivalšek je za naš časopis slikovito povedal, da je prodaja podjetij, kot je Mercator, lahko sicer dobra za podjetje, ki je prodano, pri prodaji pa gre lahko za enkraten izkupiček. Hkrati je prepričan, da je to slabo za slovensko živilsko industrijo in da nas bo zaradi tega še zelo bolela glava.Vsak ima pravico do svojega mnenja, vendar pa je pri tem nemogoče biti prerok ali zagovornik absolutne resnice. Vsaka zgodba, tudi naša, ima več obrazov. Poglejte primer Avstrije: njihova prehranska industrija velja za najboljšo v Evropi, morda celo na svetu. Pa vendar Avstrijci nimajo domačega trgovca, večji del trgovskega trga obvladujejo Nemci. Če bi torej sledili tej logiki, bi morala biti avstrijska prehranska industrija slaba, šibka in odvisna od domicilnih držav, od koder prihajajo trgovci. Pa ni. Avstrijska prehranska industrija zelo dobro živi in se razvija. Prehranska industrija je torej uspešna, ko je konkurenčna. V zadnjih 20 letih se je slovenska trgovina zelo spremenila: bila je razdrobljena in se je zelo hitro konsolidirala. Tudi slovenski potrošnik se je v zadnjih 15 letih spremenil. Postal je zelo racionalen, varčen, zahteva kakovost in poreklo. Slovenska prehranska industrija pa je še vedno razdrobljena in ima prenizko dodano vrednost. Gre za pomanjkanje strategije države, včasih je vprašljiva tudi strategija subvencij, pa tudi lastniška konsolidacija je podjetja bolj izčrpala, kot pa jih okrepila. Poenostavljeno je razmišljanje, da je Mercator ključen za uspeh slovenske prehranske industrije. Še vedno smo njihov največji kupec, saj kupimo za pol milijarde evrov izdelkov. Sodelujemo s kar 2000 slovenskimi pridelovalci, rejci in dobavitelji. Imamo največje število izdelkov iz Slovenije na naših policah. Slovensko je doma v Mercatorju. Vendar pa je za dolgoročni razvoj prehranska industrija odgovorna sama.
Omenili ste prodajo Pekarne Grosuplje družbi Don don, ki je z nakupom postala vodilna pekovska skupina v regiji. Pojasnili ste, da tako rekoč svojo hišno pekarno prodajate v dobri kondiciji. Zakaj ste jo potem sploh prodali in zakaj je višina kupnine takšna skrivnost?V Mercatorju smo se pred tremi leti odločili, da se moramo osredotočiti na našo osnovno dejavnost, torej na prodajo dnevnih živil in potrebščin. Smo trgovec in ne proizvajalec in ne pek. Želimo pa si konkurenčne in dobre dobavitelje. To je po eni strani uresničitev strategije, po drugi pa smo pekarno prodali zato, ker smo našli pravega partnerja, in ne le zaradi cene. Našli smo podjetje, ki zna v pekarno vnesti tudi novo energijo. Don don velja za zelo prodorno podjetje in verjamemo, da bodo lahko hitreje razvijali pekovsko panogo, kjer se dogajajo velike strukturne spremembe. Temu se prilagajajo hitreje kot mi. Kupnina pa je stvar dveh pogodbenih partnerjev in zavezali smo se, da o tem ne bomo govorili.
Kupna moč Slovencev se je nekoliko izboljšala, okrepljeno zaupanje potrošnikov in zniževanje cen življenjskih potrebščin pa kaže na pospešeno zapravljanje prebivalstva v prihodnjih dveh letih. Se optimizem med potrošniki pozna tudi v nakupovalnih vozičkih kupcev Mercatorja?Ne, če pogledate podatke o slovenskem trgu, boste videli, da se je padanje potrošnje samo ustavilo, resnega obrata pa ni zaznati. To je posledica percepcije nestabilnih razmer pa tudi najnovejših težav z migracijami beguncev. To seveda negativno vpliva na to, da potrošnik verjame v prihodnost in da je pripravljen zapravljati. Slovenski potrošnik bo potreboval kar dobrih nekaj let, da bo verjel, da gre za novo obdobje razvoja.
Ali se takrat, ko se vnamejo strasti med Slovenijo in Hrvaško, to pozna v vaših trgovinah? Ali Slovenci takrat kupujemo manj hrvaških in več slovenskih izdelkov?Trgovina je zelo dinamična dejavnost. To nam vsekakor ne koristi. Tudi nam ni koristilo, ker smo bili mi sami tarča medijskih interpretacij in posploševanj, ki nam niso koristila. Slovenski potrošnik zelo zaupa slovenskim izdelkom. Vsaka negativna novica ga razburi, zato moramo trgovci to pri slovenskem potrošniku upoštevati.
Ali se je delež slovenskih kupcev, ki dajejo prednost slovenskim izdelkom, čeprav so dražji, spremenil?Zadnjih podatkov slovenskega potrošniškega monitorja ne poznam, mislim pa, da je ta delež v času krize razmeroma konstanten. Torej delež tistih, ki dajejo prednost slovenskim izdelkom, je malenkost narasel, trenutno pa znaša 35 odstotkov.
Odkar je Mercator v rokah hrvaškega Agrokorja, je na trgovskih policah opaziti vse več hrvaških izdelkov – od leda, jamnice in dukata do zvezde, jane in mesnih izdelkov pik vrbovec. Kaj se je zgodilo s slovenskimi dobavitelji in njihovimi izdelki? Ste jih izrinili s polic? Manjše ste prav gotovo...Ne, nismo. Povejte mi, katere..
Recimo izdelke prekmurskega proizvajalca Kodila...Ne, njihovih izdelkov je na naših policah v letošnjem letu celo več kot lani. Obseg sodelovanja s Kodilo smo v prvih desetih mesecih letošnjega leta povečali za 6 odstotkov. In njegovih izdelkov bo na naših policah do konca leta še več. Ko smo analizirali delež hrvaških pa tudi Agrokorjevih blagovnih znamk na naših policah, smo ugotovili, da imajo pri sedmih kategorijah izdelkov drugi slovenski trgovci večji delež hrvaških izdelkov kot mi. Težko pristajam na trditev, da imajo hrvaški izdelki pri nas ključne pozicije. In v teh kategorijah nismo niti enega slovenskega dobavitelja izrinili s polic. Smo pa v nekaterih kategorijah, kot je zamrznjena hrana, povečali ponudbo. In če pogledate našo polico, kjer so bile prej na primer v ponudbi tri šunke, so zdaj štiri. Ne zmanjšujemo ponudbe, ampak jo v nekaterih kategorijah izdelkov povečujemo, in to zato, da ima potrošnik možnost izbire. Ne poznam primera, da bi katerega dobavitelja izrinili s polic.
Katerim slovenskim dobaviteljem pa ste pomagali, da so se pojavili v Agrokorjevih trgovinah?Nekaterim slovenskim podjetjem, kot so Panvita, Celjske mesnine in Žito, ki niso bili na hrvaških trgovskih policah, smo omogočili, da se je povečal njihov obseg poslovanja s skupino Agrokor. Na Hrvaškem je bilo letos v Konzum na novo uvrščenih 680 slovenskih izdelkov in pričakujejo, da se bo do konca leta njihova prodaja podvojila. Tistim slovenski podjetjem, ki imajo posebne in konkurenčne izdelke, tako skušamo odpirati vrata na jug.
Kakšna bo trgovina v prihodnjih petih letih? Bomo kupovali prek spleta in s pametnimi telefoni?Po nekaterih raziskavah bo trgovina zaradi novih tehnologij doživela največ sprememb. Tehnologija je že danes v veliki meri spremenila trgovine, predvsem na področju logistike, v prihodnjih petih do desetih letih pa bo spremenila odnos med potrošnikom in trgovino. Zagotovo se bo pomembno povečal delež tistih, ki bodo naročali prek mobilnih aplikacij ali celo prek avtomatskega naročanja pametnih kuhinj ali hladilnikov. Tem spremembam se bomo morali prilagajati in se tega tudi zelo dobro zavedamo.
