Slovenska nogometna reprezentanca je ostala pred vrati zaključnega turnirja najboljših 24 držav stare celine, s čimer ni izpolnila zastavljenih ciljev. Od nastopa na evropskem prvenstvu v Franciji so jo v dodatnih kvalifikacijah proti Ukrajini ločili trije doseženi goli. Ključno vprašanje je, kako naprej.

Konec mita o Srečku Katancu?

Treba je podčrtati, da si Slovenija glede na pokazano na dvanajstih kvalifikacijskih tekmah – začenši s porazom v Talinu proti Estoniji – napredovanja ni zaslužila. Izkazalo se je, da je v dodatnih kvalifikacijah preveč zamočila že na prvi tekmi v Lvovu, neposredni nastop na evropskem prvenstvu pa se ji je izmuznil septembra v Baslu, kjer je v zadnjih minutah nespametno zapravila visoko vodstvo z 2:0. Ob opaznih nihanjih skozi daljše kvalifikacijsko obdobje je najboljšo igro prikazala prepozno. V torek zvečer se je v Mariboru na navdušenje občinstva resda vrnila borbena in agresivna Slovenija, a dogodki v Ljudskem vrtu ne bi smeli zamegliti celotne reprezentančne zgodbe. Zakaj pristop reprezentantov ni bil na enaki ravni tudi na prejšnjih tekmah, bi morali razložiti predvsem igralci in selektor Srečko Katanec. Ni nujno, da poznajo pravi odgovor.

Slovenija prav veliko sreče v minulem kvalifikacijskem ciklusu ni imela. Morda je vložila premalo truda, da bi si jo sploh zaslužila. Selektor Katanec je z neprimernimi javnimi nastopi preveč vznemirjal javnost in si nakopal veliko nasprotnikov. Energijo so mu jemali zunanji dejavniki, na katere ni imel vpliva. Nastopiti bi moral bolj pragmatično in se zavedati, da selektorski položaj prinaša veliko odgovornost, ki ji v ključnih trenutkih ni bil kos. V drugem mandatu na slovenski klopi je predvsem zaradi njegovih neposrečenih reakcij skorajda že izginil mit o Srečku Katancu kot nacionalnem junaku, ki si ga je prislužil v šampionskem obdobju 1998–2002. Med drugim je nenavadno, kako zadovoljen je bil s tekmo v Baslu in celotnimi dodatnimi kvalifikacijami, čeprav je Slovenija ravno na teh tekmah vse zapravila.

Katanec ima z nogometno zvezo podpisano pogodbo tudi za prihodnje kvalifikacije za nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo leta 2018 v Rusiji. Ob poizvedovanju novinarjev, ali bo delovne obveznosti izpolnil do konca, ni podal jasnega odgovora. Kljub temu je iz njegovih misli možno razbrati, da o odstopu ne razmišlja. Kmalu po torkovi tekmi ga je zaščitil tudi predsednik zveze Aleksander Čeferin, ki se mu niti v tretjem poskusu s tremi različnimi selektorji ni uspelo uvrstiti na veliko tekmovanje. V primerjavi s predhodnikoma Rudijem Zavrlom in Ivanom Simičem je v statistiki uvrščanja na evropsko ali svetovno prvenstvo najslabši predsednik zveze doslej.

Prašnikar: Srečo bi bilo treba izzvati

Strokovna javnost je v različnih medijih večinoma kritično ovrednotila položaj slovenske reprezentance po končanih kvalifikacijah. Nekdanji selektor in izkušeni klubski trener Bojan Prašnikar je v zadnjem letu večkrat opozarjal na pomanjkljivosti v slovenski igri. »V torek sta bila pristop in borbenost na visoki ravni, s celotnim ciklusom pa ne moremo biti zadovoljni. V Lvovu nam je manjkalo veliko elementov igre, da bi lahko dosegli ugodnejši izid. Vtis v Mariboru je bil boljši, a zaostanka ni bilo več možno nadoknaditi. Ukrajina je bila premagljiva. V Ljudskem vrtu smo ji z odločnostjo in disciplino onemogočali razvoj igre. Ukrajina je zagotovo kakovostna, a ima precej pomanjkljivosti. Zadnja tekma je pokazala, kaj vse je Sloveniji manjkalo v kvalifikacijah. Sreča? Treba bi jo bilo izzvati,« je dejal Bojan Prašnikar, ki je opozoril tudi na dejstvo, da se je število udeležencev na evropskem prvenstvu v tem ciklusu povečalo, kriterije pa so v nogometni zvezi v primerjavi s preteklostjo precej znižali. O delu Srečka Katanca je pristavil: »Potencial reprezentance ni bil izkoriščen v celoti, zato se poraja vprašanje, kaj je treba napraviti v prihodnje. Govoriti o sodnikih nima smisla, treba se je poglobiti v dobre in slabe strani svojega moštva.«

Dnevnikov strokovni komentator in trener Dejan Djuranović meni, da je bil »Katanec malo preveč pesimističen, kar se je preneslo v javnost in ekipo«. Naš sogovornik je opazil, da je slovenski selektor nasprotnikom v javnih nastopih marsikdaj priznaval več kakovosti kot lastni reprezentanci. »Katanec je v prvem mandatu izžareval drugačno energijo. Sporočal nam je, da je vsakdo premagljiv, zato smo lažje dosegali tako velike uspehe,« je omenil. Djuranovićeva analiza kaže, da je Slovenija v kvalifikacijah zamudila preveč priložnosti, da bi lahko realno pričakovala zaključno slavje v Ljudskem vrtu. »Nismo bili na optimalni ravni. V Ukrajini denimo nismo odgovorili z enako mero agresivnosti. Očitno je treba tudi bolje zaščiti hrbet ofenzivnim igralcem. Verjetno z dvema nogometašema na položaju zadnjega veznega igralca,« je sklenil.