Če se obiskovalec nove nogometne trdnjave ozre proti severu, se mu pred očmi razprostrejo mogočne Kamniško-Savinjske Alpe. Storžič, Krvavec, Grintovec... in cerkvica na enem od bližnjih hribov. Ko se obrne poti jugozahodu, v daljavi ugleda Šmarjetno goro in Jošt.
Brdo pri Kranju se je včeraj kopalo v soncu, oči so počivale v čudoviti stvaritvi narave. V arhaičnih toplarjih, ki stojita na sredi širnega posestva. In v sijajnem dosežku moderne tehnologije – v novi upravni stavbi Nogometne zveze Slovenije (NZS), kamor se je administracija že preselila, ter nogometnem centru z večnamensko stavbo in tremi igrišči z naravno travo, kakršnega dežela med Alpami in Kolpo ter Goričkim in Piranom še ni videla.
Ko je idila še bolj idilična
Dolga je bila pot do te pridobitve, ki bo zagotovila imenitne pogoje dela vsem slovenskim nogometnim reprezentancam, pa tudi tujim klubom, morda celo kakšnemu zvezdniškemu, ki se bodo lahko med drugim sproščali v velnes centru in bližnjem igrišču za golf. Toda idila je lahko še bolj idilična. Gostje kompleksa bodo namreč lahko uporabljali tudi štiri garderobe, prostore za sodniško, strokovno in medicinsko ekipo, fitnes, sobo za masaže, pralnico, arhiv za potrebe NZS, večnamenski prostor (za novinarske konference in ostale dogodke, šolanje trenerjev, sodniške seminarje, sestanke reprezentanc...). Ne le uporabniki, tudi radovedneži, nogometni navdušenci, ki bi radi videli kakšen trening, si lahko oblizujejo prste. Sedeli bodo na tribuni za petsto ljudi in s pogledom proti Alpam uživali v nogometnih mojstrovinah in taktičnih domislicah.
Nismo našli človeka, ki ne bi bil navdušen nad prostorom, na katerem se bodo kalili prihodnji rodovi slovenskih nogometnih zvezdnikov. Prejšnji mesec so imeli polna usta pohvalnih besed reprezentanti na čelu s kapetanom Boštjanom Cesarjem, včeraj pa celo v izjavah običajno nejevoljni selektor Srečko Katanec. »Odlično je! Zdaj ne bo več potovanj, ne bo se nam potrebno po eno uro na dan voziti na trening. To je fantazija. Pred tem, kar je uspela narediti nogometna zveza, lahko rečemo le kapo dol. To je to. Fantje imajo zdaj vse, imajo odlične pogoje za trening,« je dejal Srečko Katanec.
Čeferin kot veliki vojskovodja
Katanec daje kapo dol le v posebnih razmerah. Ob velikih dogodkih za Slovence in nogomet. Če ob tem govori še o fantaziji... Potem je to znak, da se je zgodilo nekaj velikega. In velik je tisti, ki iz njega izvabi takšne besede. Velik je Aleksander Čeferin, predsednik nogometne zveze, ki je postavil ta nogometni tempelj. Veliki vojskovodja, ki je premagal vse ovire in priboril sanje nogometnim generacijam. Preden je postal velik, je prestal marsikaj.
Vse od leta 2011 (ko je NZS pridobila stavbni pravici za obe stavbi) do 2014 se je boril proti vojski mrkih, zdolgočasenih, nemara celo neotesanih birokratov in okoljevarstvenikov. Zdravi pameti je znano, kako zna biti v svoji neproduktivnosti hudobna birokracija v deželi in da jo redko katera sila lahko ustavi. A nogometnemu vojskovodji je uspelo. Ko je lani dokončno dobil to odločilno bitko, je bila praktično dobljena tudi vojna. Gradbena dela so pred dobrim letom dni začela teči, danes so skoraj gotova, trdnjava je zgrajena, mlini na veter razbiti, ozemlje osvojeno! Nogometni vojskovodja je dokončno postal veliki, postal je Aleksander veliki. Brdo pri Kranju pa je zdaj njegova Aleksandrija.
Vlada ni namenila denarja
Koliko je bilo vloženega v ta boj in kakšni bodo dolgoročno učinki, ker je bila vojna dobljena, je včeraj pojasnjeval njegov minister za operativnost Aleš Zavrl. Osem in pol milijonov evrov je bilo vloženih, dobrih šestdeset odstotkov so prispevale Blatterjeve (Fifa) in Platinijeve (Uefa) čete, ostalo je prišlo iz lastnih virov, nekaj minimalnega iz fundacije za šport. Vlada v deželi ni prispevala denarja, ampak je podarila zemljišče, nad katerim ima NZS stavbno pravico za petdeset let.
Čeprav je bila bitka z birokrati in okoljevarstveniki dobljena, je pustila nekaj tegob. Reflektorji, ki jih nameravajo zgraditi prihodnje leto, morajo biti tako nameščeni, da jih je mogoče odstraniti, prav tako goli. A to so malenkosti, ki se ob pogledu na kot preprogo mehko travico, okoliške vršace in zlatorumeno jesensko drevje, po zadnjih modnih standardih skonstruirano upravno stavbo ter večnamenski nogometni center utopijo v žarkih gorenjskega sonca.
