»Strateški interes Slovenije je, da v naši državi ostane toliko beguncev, kot smo jih sposobni oskrbeti,« je po včerajšnjih pogovorih z vrhom evropske komisije v Bruslju napovedal predsednik države Borut Pahor. Prizori s slovenskih meja so kazali, da slovenski strateški interes ni bil dosežen. Ker je Hrvaška še naprej pošiljala begunce na nedogovorjene – in težje dostopne – vstopne točke v državo, je policija razmere vse težje obvladovala.
Da bi schengensko mejo (še) bolje zavarovala, Slovenija zato že razmišlja o tem, da bi za policijske okrepitve pri nadzorovanju meje s Hrvaško zaprosila evropske države. Želi si torej tujih policijskih enot, kar pa mora najprej odobriti evropska komisija. Pomoč je Sloveniji že ponudila višegrajska četverica, a Slovenija si po naših informacijah želi tudi sodelovanja nemške in avstrijske policije. Kot je po pogovorih s predsednikom evropskega sveta Donaldom Tuskom in predsednikom evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem včeraj v Bruslju ugotavljal tudi predsednik države Pahor, bi komisija takšni prošnji ugodila. Na pozitiven odgovor gre po predsednikovih besedah računati tudi pri zaprosilu Slovenije za nadaljnjo finančno pomoč Bruslja pri obvladovanju migrantskega toka. Pozno sinoči jo je že potrdil predsednik vlade Miro Cerar. Razmere na slovenskih mejah bo sicer jutri preveril tudi evropski komisar za notranje zadeve in migracije Dimitris Avramopolus.
V Ljubljani in Zagrebu ne izključujejo žičnate ograje
Spremenjeni zahodnobalkanski migracijski tok od ponedeljka ni močno spremenil le varnostne dinamike pri varovanju slovensko-hrvaške in hrvaško-srbske meje, temveč tudi politično dinamiko. Podobno kot v Nemčiji policijski sindikat in zdaj še frakcija okoli 120 poslancev CDU s pozivi k postavitvi žičnate ograje pritiskata na nemško kanclerko Angelo Merkel, so tovrstna razmišljanja vse pogostejša tudi v Ljubljani in Zagrebu. Na Hrvaškem naj bi po poročanju Jutarnjega lista vlada v štirinajstih dneh začela graditi žičnato ograjo na meji s Srbijo, od koder vsak dan na Hrvaško pripotuje vsaj 5000 beguncev. Besede ograja sicer tamkajšnji uradni predstavniki še ne uporabljajo. »Hrvaška bo morala ustrezno ukrepati, če bodo meje zaprli v Nemčiji, Avstriji in Sloveniji,« so v celofan zavite napovedi.
Tudi slovenske oblasti med preigravanji najrazličnejših scenarijev razpravljajo o postavitvi ograje, sporočilo slovenskega političnega vrha pa je podobno hrvaškemu. »Vlada bo stopnjevala svoje ukrepe, vse pa je odvisno od razvoja dogodkov na mejah,« poudarjajo v kabinetu predsednika vlade. Če bodo avstrijske in nemške oblasti zelo poostrile nadzor na mejah, Hrvaška pa bo še naprej nenapovedano pošiljala begunce na slovensko mejo, vseh prispelih migrantov Slovenija ne bo mogla več ustrezno oskrbeti, dodajajo. Premier Miro Cerar je bil v zadnjih dneh že v telefonskih stikih z nemško kanclerko Angelo Merkel in avstrijskim kanclerjem Wernerjem Faymanom. Oba sta mu znova zagotovila, da na svojih mejah ne nameravajo bistveno poostriti nadzora.
»Noben ukrep ni izključen,« še poudarjajo v kabinetu predsednika vlade. O gradnji ograje ali postavitvi policijskih ograd vzdolž slovenske meje so sicer že potekali neformalni pogovori, a sprejet ni bil še noben tovrsten sklep vlade. Slovenija za zdaj še ne kupuje žičnate ograje. V vrhu slovenske politike sicer obstajajo dvomi, ali bi bila žičnata ograja učinkovita glede na relief južne meje in ali bi taka ograja zadoščala, če obenem ne bi bilo na voljo zadosti policijskih enot.
Rekordni dotok beguncev v Grčijo
Tako v slovenskem kot tudi v hrvaškem političnem vodstvu za zdaj javno poudarjajo, da še ne gre računati na hitro ustavitev begunskega toka proti zahodni Evropi in da bi morala Evropa zadeve urediti predvsem z varovanjem grške meje. A prav včeraj so Združeni narodi opozorili, da je begunska kriza v Grčiji dosegla nov vrhunec. Zgolj v enem dnevu je na egejske otoke prispelo 8000 ljudi, v državi je po nastanitvenih centrih razporejenih že okoli 30.000 beguncev. V takšnih okoliščinah se vzdolž celotne zahodnobalkanske migracijske poti krepijo pritiski, da bi posnemali »zaščitne« politike madžarskega premierja Viktorja Orbana. Samo srbski premier Aleksander Vučić je včeraj jasno sporočil, da Srbija ne bo postavila ograj, pa četudi bi to storile vse druge države.
