Mestna občina Ljubljana in njen Javni stanovanjski sklad sta svoj nabor oskrbovanih stanovanj včeraj povečala za deset tovrstnih stanovanj z osmimi pripadajočimi parkirnimi mesti ob Draveljski ulici. Stanovanja je v javno-zasebnem partnerstvu z občino zgradila družba Mijaks investicije, ki bo lahko na trgu prodala oziroma oddajala preostalih 44 stanovanj v dveh novih stavbah, ki se nahajata ob Domu starejših občanov Šiška.
Spomnimo, da je pogodbena vrednost tega projekta znašala približno 5,5 milijona evrov, ki jih je morala zagotoviti družba Mijaks, občina pa je v skladu z določili partnerstva v ta projekt vložila svoje zemljišče s 4000 kvadratnimi metri in v zameno dobila šest enosobnih stanovanj in štiri garsonjere. Čeprav je bilo ob začetku gradnje v Dravljah nekaj slabe volje, pa ob odprtju dokončanih objektov morebitnih zamer okoliških stanovalcev ni bilo opaziti.
Direktor stanovanjskega sklada Sašo Rink je povedal, da bodo deseterico stanovanj razdelili med upravičence s tretjega javnega razpisa za dodelitev oskrbovanih stanovanj. Z njimi že podpisujejo pogodbe in Rink pričakuje, da se bodo do konca leta podpisniki pogodb naselili v svoja nova stanovanja. Rink je dejal, da bosta po dodelitvi teh stanovanj le še dva upravičenca s tretjega razpisa ostala brez oskrbovanih stanovanj. Kljub temu pa bodo tretji razpis kmalu zaprli in razpisali četrtega. Po Rinkovih besedah bodo to storili predvsem zato, da bodo novelirali nekatere razpisne pogoje.
Ljubljanski stanovanjski sklad poleg deseterice novih stanovanj v Dravljah upravlja še 12 oskrbovanih stanovanj v Murglah (ki jih je prav tako zgradila družba Mijaks) in 60 v Trnovem. V načrtih za letošnje in prihodnje leto stanovanjski sklad nima predvidenih novih gradenj oskrbovanih stanovanj. »Rezultati četrtega razpisa za oddajo oskrbovanih stanovanj v najem nam bodo dali informacijo, kakšne so dejanske potrebe za tovrstna stanovanja v Ljubljani. Glede na te podatke bomo lahko bolje načrtovali bodoče investicije,« je pojasnil Rink, ki pa je opozoril, da sklad največji stanovanjski primanjkljaj še vedno beleži na področju neprofitnih najemnih stanovanj. Na javnih razpisih za oddajo neprofitnih najemnih stanovanj je namreč uspešen le vsak deseti upravičenec. Tako Rink kot tudi ljubljanski župan Zoran Janković sta že večkrat javno povedala in tudi apelirala na državo, da bi stanovanjsko stisko v Ljubljani rešila sprememba zakonodaje, ki bi stanovanjskemu skladu omogočila večje zadolževanje. Po Jankovićevih besedah bi sklad po takšni spremembi lahko zgradil več kot tisoč novih stanovanj. Rink ne razume, zakaj do spremembe zakonodaje ne pride, in pravi, da se na skladu večkrat počutijo kot vpijoči v puščavi, ker jih država iz njemu neznanih razlogov ne usliši.
