Reprezentanca v značilni, pretežno rdeči športni opravi je nastopila na enaindvajsetih prvenstvih in kar na štirinajstih osvojila zlato medaljo (trikrat so bili srebrni in štirikrat bronasti). Sovjeti so prvič nastopili na evropskem prvenstvu leta 1947 v Pragi, ko so v finalu premagali Čehoslovake s 56:37. V nekoliko zapletenem sistemu turnirja so sicer zmagali na vseh šestih tekmah. Jugoslavijo so premagali s 50:11. Na naslednjem prvenstvu Sovjetska zveza ni nastopila, zlato je odnesel (takrat še evropski) Egipt. Leta 1955 na Madžarskem pa so bili tretji, potem ko so jih premagali domačini in Čehoslovaki. Sicer pa so do leta 1971 osvojili vse zlate medalje, v seriji kar 8 prvih mest v Evropi. Sovjeti so blesteli tudi kasneje, a so si morali priznati, da jih je ujela Jugoslavija. Nazadnje so pobrali zlato leta 1985 na prvenstvu v Nemčiji. Prvi trener Sovjetske zveze je bil Stepan Spandarjan, ki se je dokončno poslovil leta 1960, za njim je prišel Aleksander Gomelski, ki je s krajšimi postanki vodil reprezentanco tudi na evropskem prvenstvu leta 1987. Najboljši igralci? Joann Lõssov, Otar Korkija, Viktor Zubkov, Sergej in Aleksander Bjelov, Alžan Žarmuhamedov, Vladimir Tkačenko, Arvydas Sabonis, Rimas Kurtinaitis, Valdermaras Chomičius.
Naša nekdanja država (druga Jugoslavija 1945–1991) se je prvič udeležila evropskih prvenstev leta 1947 in osvojila predzadnje mesto (z 90:11 so premagali Albanijo). Leta 1949 v Egiptu in 1951 v Franciji niso nastopili, potem pa je šlo vedno bolje. Poleg petih zlatih so osvojili še pet srebrnih medalj in tri bronaste. Prvič so bili zlati leta 1973 v Španiji, zadnjič žalostnega leta 1991 v Italiji. Slovenci v teh ekipah? Ladislav Demšar, Jože Zupančič, Ivo Daneu, Marjan Kandus, Boris Kristančič, Aljoša Žorga, Peter Vilfan, Jure Zdovc…
Litva je na evropskih prvenstvih osvojila šest odličij, ob omenjenih treh zlatih še dve srebrni in eno bronasto. Res pa je, da prvi zlati segata v prazgodovino prvenstev. Na drugem v Rigi so v finalu premagali Italijo s 24:23. Na tretjem evropskem prvenstvu v Kaunasu leta 1939 pa so zmagali brez poraza in sesuli Finsko s 112:9. Na Švedskem leta 2003 so v finalu premagali Španijo s 93:84. Omenimo Šarunasa Jasikevičiusa, Sauliusa Štombergasa, Arvydasa Macijauskasa, Eurelijusa Žukauskasa in Arvidasa Sabonisa.
Tretja Jugoslavija (1992–2006) je bila glede na to, koliko časa je obstajala, pravzaprav ena najuspešnejših reprezentanc vseh časov. Poleg treh zlatih na evropskih prvenstvih (1995 Grčija, 1997 Španija, 2001 Turčija) in bronaste (1999 Francija) so osvojili še dve zlati na svetovnih prvenstvih (v ZDA leta 2002 so že v četrtfinalu premagali ZDA) in srebrno na olimpijadi v Atlanti leta 1996. Igralci, ki jih ne gre pozabiti: Vlade Divac, Dejan Bodiroga, Predrag Stojaković, Predrag Danilović, Željko Rebrača, Žarko Paspalj…
Španci so na prvenstvih dosegli tudi šest srebrnih in tri bronaste medalje. Nastopili so že na prvem prvenstvu v Ženevi in v finalu izgubili z Latvijo z 18:24. Naslednjič so se uvrstili na evropsko prvenstvo leta 1959 in šele leta 1973 so bili spet srebrni. Prvaki so postali leta 2009 na Poljskem in leta 2011 v Litvi, ko so v finalu premagali Francoze. Najboljši igralci? Iz zgodovine Juan Antonio Corbalán, Juan Antonio San Epifanio in Jordi Villacampa. Iz sedanjosti pa brata Gasol, Juan Rudy Fernández, José Manuel Calderón…
Zahodni sosedje beležijo deset medalj z evropskih prvenstev, ob dveh zlatih še štiri srebrne in štiri bronaste. Nastopili so že na prvem prvenstvu v Ženevi in osvojili sedmo mesto, leta 1937 pa so bili drugi. Prvo zlato medaljo so dobili leta 1983 v francoskem Nantesu, ko so bili boljši od Španije, in leta 1999, prav tako v Franciji, premagali prav tako Španijo. Najbolj znana imena Walter Magnifico, Roberto Brunamonti, Dino Meneghin, Antonello Riva, Pierluigi Marzorati, Gregor Fučka in seveda aktualni trio NBA.
Grčija ima z evropskih prvenstev pet medalj. Prva zlata sodi v čas izjemnih Nikosa Galisa in Panajotisa Janakisa. Osvojili so jo leta 1987 na domačem prvenstvu, ko so v finalu po podaljških premagali Sovjetsko zvezo. Druga je iz leta 2005, ko so v Beogradu stresli Nemce z 78:62. Najboljši so bili Theodoros Papaloukas, Vasilis Spanoulis, Nikolaos Zisis, Janis Burusis, Dimitris Diamantidis, Antonis Focis… In čeprav se zdi, da so Grki na evropskem vrhu stvar zadnjih trideset let, je treba vedeti, da so prvo srebro v Evropi osvojili že leta 1949.
Ko so bili sosedje še bratje, so igrali eno najboljših košark v Evropi. Osvojili so kar ducat medalj na evropskih prvenstvih. Šest srebrnih in pet bronastih. Začeli so z bronom na prvem prvenstvu leta 1935, leta 1946 pa so bili evropski prvaki, potem ko so v finalu premagali Italijo s 34:32. Leta 1947 so bili srebrni – premagali so jih Sovjeti. Nazadnje so bili uspešni leta 1985, ko so v finalu izgubili s Sovjetsko zvezo s kar 89:120. Najbolj znana igralca sta Stano Kropilák in Kamil Brabenec.
Galski petelini so si na evropskih prvenstvih izborili osem medalj, ob zlati še dve srebrni in pet bronastih. Prvi uspehi francoske košarke so bili med letoma 1935 in 1959. V tem času so osvojili štiri bronaste in eno srebrno medaljo (leta 1949 v Kairu). Novo obdobje se je začelo leta 2005, ko so bili v Beogradu bronasti, leta 2011 v Kaunasu srebrni in na zadnjem prvenstvu v Ljubljani – končno prvi. Med košarkarji generacije, ki se tudi letos bori za zlato, je kar šest igralcev iz lige NBA, tudi branilec Tony Parker iz San Antonio Spurs.
Rusi so v obdobju po razpadu zveze manj uspešni kot prej. To dokazuje, da so bili za stare uspehe v veliki meri zaslužni Litovci, Latvijci, Gruzijci in Ukrajinci. A tudi Rusi imajo nekaj adutov in to dokazujejo štiri medalje, ki so jih osvojili na evropskih prvenstvih. Ob prvem nastopu leta 1993 so bili srebrni – po porazu z Nemci v Münchnu. Zlato so malce presenetljivo osvojili v Španiji leta 2007, ko so v finalu premagali domačine. Pomembnejši igralci: Vitalij Nosov, Sergej Bazarevič, Sergej Babkov, Jon Robert Holden, Andrej Kirilenko.
