Zaradi vročine omagana starejša gospa na mostu tik pred mejo sede na pločnik, si obriše potne srage in prosi za nekaj minut počitka. A mlad, krepak sin mamo oprime in jo odnese meji naproti. Še dober kilometer skupino loči od vstopne točke na zahodno balkansko pot. Na tirih za grško vasico Idomeni se tre beguncev. Posedeni na tračnice čakajo na zeleno luč makedonske policije, da jih spusti naprej. V skupinah po 50 jim dovolijo čez zeleno mejo, na makedonski strani jih popišejo, za silo oskrbijo in z vlakom ali avtobusom pošljejo naprej proti Srbiji. V Gevgeliji, tako kot v srbskih Tabanovcih, UNHCR z drugimi humanitarnimi organizacijami že gradi mala šotorišča, ki naj bi dajala vsaj nekaj zatočišča pred žgočim soncem ali dežjem. Sprejemne točke dobivajo podobo urejenosti, a zunanja podoba ne izniči dejstva, da se balkanske države želijo beguncev čim prej rešiti in jih poslati sosedom. »Sovražim Madžarsko. Vsi jo sovražimo,« na grških tirih pred Gevgelijo razlaga 27-letni Somalec, ki je iz države pobegnil zaradi divjanja milice Al Šabab. S prijatelji je na poti proti Evropi že en mesec. Ve, da Madžarska gradi žičnato ograjo in da bo to najtežji del načrtovane poti proti Skandinaviji.

evropa begunci Madžarska migranti