Preurejen enonadstropni skedenj ponuja gostom mirno zavetje z rustikalno zunanjostjo in sodobno leseno notranjostjo. Stavba, ki meri 120 kvadratnih metrov, je najprej služila kot zatočišče za govedo, zgornji prostor pa za shranjevanje sena ter kmetijske opreme, a je kasneje niso več uporabljali. Arhitekti biroja Ofis so v njej videli priložnost za promocijo lesene gradnje, ki je značilna za slovensko podeželje, ter jo preoblikovali v privlačno bivališče.
Preživela lokalna arhitektura
»Le če bomo vzdrževali tradicijo, ki smo jo prejeli od prednikov, bo slovenska vernakularna arhitektura, to je arhitektura, ki temelji na lokalnih potrebah in konstrukcijskih materialih ter odseva lokalno tradicijo, preživela ne samo kot nacionalni simbol, temveč tudi kot sestavni del slovenskega podeželskega življenjskega sloga,« so povedali arhitekti, ki sta jih vodila Rok Oman in Špela Videčnik. Zunanjost skednja, ki jo v spodnjem delu sestavlja grob kamen, v zgornjem pa lesene stene, je (razen nujnih popravil) ostala skoraj nedotaknjena. Edina vidna sprememba je vrsta okroglih odprtin, ki oblikujejo okna za dostop dnevne svetlobe.
Stanovanje v zgornjem delu skednja
V notranjosti so izvirni podporni tramovi dopolnjeni z novimi iz lokalno pridobljene smrekovine. Tudi vsi notranji zidovi, tla in pohištvo so narejeni iz krtačenega smrekovega lesa. Zgornji del stavbe – edini, ki je zaščiten pred vremenskimi vplivi -, zasedajo bivalni prostori. Arhitekti so pod nagnjeno streho dodali še leseno »polico«, ki ustvarja ozko mednadstropje, kjer je na enem koncu urejena spalnica. Druga spalnica je odprta proti dnevni sobi, vendar je nekoliko dvignjena, tako da je od slednje ločena. Pod mednadstropjem je prostor še za druge manjše sobe: kuhinjo, savno, kopalnico in dve garderobi.
Z verande razgled na Alpe
Dva bivalna prostora sta urejena v ospredju stavbe in ponujata ločeno območje za jedilnico in počitek. Steklena stena vodi na pokrito verando. Območje, ki je prej služilo kot zunanji prostor za shranjevanje, ponuja stanovalcem čudovit razgled na Julijske Alpe. Rampo, ki vodi do lesenega zgornjega nivoja nad nekdanjo stajo za govedo, so arhitekti ohranili in zdaj služi kot glavni vhod v galerijsko stanovanje.
Vir: www.dezeen.com
