Tudi Rimskokatoliška cerkev, največja in najvplivnejša med vsemi, gre v korak s časom. Čeravno sloni na dobrih 2000 letih tradicije, zob časa ne pusti in ne more pustiti nikogar nedotaknjenega. In avtomobil kot izum sodobnega časa je počasi, a vztrajno našel pot do samega papeža. Njegovo prevozno sredstvo se je z desetletji spreminjalo, a vsi štirikolesniki so dobili svojevrsten naziv: papamobil.
Prevozno sredstvo za papeža je eden od zanimivih primerov prilagajanja in korenitih sprememb, ki so se zgodile v relativno kratkem času. A pojdimo na začetek. Če verjamete ali ne, papež svojega uradnega avtomobila ni imel vse do leta 1978, do takrat pa so ga v glavnem na slovesnostih v Vatikanu prenašali s tako imenovanim »sedia gestatoria«, prenosnim stolom, ki so ga papeži uporabljali skoraj tisočletje, izvira pa še iz bizantinskih časov, kamor je prišel kot vpliv Rimljanov in njihove tradicije ob različnih ritualih. Z drugimi besedami, papeževo osnovno prevozno sredstvo je bilo staro več kot dve tisočletji. S to tradicijo je leta 1978 prekinil Janez Pavel II. Sicer že njegov predhodnik Janez Pavel I. v svojem kratkem, 34-dnevnem obdobju papeževanja sprva ni želel uporabljati tega bogato opremljenega sedeža, ampak so ga njegovi spremljevalci prepričali, da ga enostavno mora uporabljati, da bi ga verniki lažje videli.
Celica iz neprebojnega stekla
Janez Pavel II. se nato ni pustil več prepričati, sedeža ni več uporabljal Benedikt XVI. kot ga tudi ne uporablja sedanji papež Frančišek. A prvi pravi uradni papamobil papežem ni začel služiti pred letom 1981, čeravno je prvo motorno vozilo kot prevozno sredstvo na poteh začel uporabljali Pavel VI. leta 1976, ko so ga v Vatikanu zapeljali s Toyotinim landcruiserjem, ki pa ni bil opremljen z zaščitnimi stekli. Le na obiskih izven Evrope so papeži že pred tem uporabljali avtomobile, ki pa jih ne moremo označiti za prave papamobile. Kajti značilnost pravega takega avtomobila, ki je po pravilu predelan terenec, je nadgradnja, bela notranjost, dodatna zaščita in oprema, vključno z ročkami za držanje, da lahko papež med vožnjo stoji, in dodatnimi stopnicami za lažji vstop in izstop. Ter seveda obvezna registrska tablica SCV 1 (Status Civitatis Vaticanae), ki nakazuje, da se tukaj pelje prvi med prvimi.
Ko je tradicionalni sedež zamenjalo motorno vozilo, sprva niso veliko mislili na varnost in se je papež prevažal v odprtem vozilu, vse do atentata leta 1981, ki ga je Janez Pavel II. sicer preživel, a od takrat za njegovo večjo varnost skrbi posebna nadgradnja, prilagojena zaradi papeževe varnosti, visoko nameščena celica iz neprebojnih stekel. Verniki dobro vidijo papeža, ta pa je zaščiten pred morebitnimi atentatorji.
Darilo nadškofa je Pij X. zavrnil
Sedanji papež Frančišek v marsičem odstopa od predhodnikov, njegove zgodbe o tem, da se nerad podreja nekaj stoletij veljavnim predpisom, so prav zanimive, zato ne čudi, da ima tudi do svojega uradnega prevoznega sredstva poseben odnos. Ne mara ga. »Vem, da je avtomobil nujen za sodobno življenje, za delo, a prosim vse, naj vozijo kaj bolj skromnega, ne bleščečih limuzin. Pomislijo naj na vse reveže, ki si ne morejo privoščiti niti poštenega obuvala,« je nekoč dejal. Zato ima za svoje potrebe na voljo skromnega forda focusa. In o papamobilu ima tudi svoje mnenje. Nekoč je v intervjuju za neki španski časopis dejal, da mu stekleno vozilo ni všeč, češ da ga preveč spominja na pločevinko sardin. Ko so ga opozorili, da je to namenjeno tudi njegovi varnosti, pa je dejal: »Res je, marsikaj se mi lahko zgodi zaradi položaja, ki ga zasedam. A pri svoji starosti tudi nimam več kaj izgubiti. Konec koncev pa je vse v rokah boga.« In če že uporablja to vozilo, potem sede v mercedesa G500 kabriolet. Njegovo uradno vozilo pa ni nekaj nedotakljivega, ob srečanju z verniki je vanj tudi že povabil obiskovalce, med drugim na primer 17-letnega fanta z downovim sindromom.
Tovarne vedo, kaj zanje pomeni, če lahko vozilo prilagodijo za uradni prevoz papeža. Zanimanje med njimi je veliko, saj je medijska pozornost na obiskih širom po svetu zagotovljena. Tako je najnovejši papamobil v vatikanski garaži Mercedesov M hibrid, a papež, če že mora, raje poseže po preizkušenem razredu G. In še zanimivost: prvi avtomobil, ki bi lahko prišel v Vatikan že leta 1909, je bil namenjen kot darilo nadškofa New Yorka, a tedanji papež Pij X. je darilo zavrnil. Papež Frančišek pa ni zavrnil darila, belega renaulta 4, ki mu ga je poklonil župnik iz Verone. »Katrca« je zdaj del muzejske zbirke vozil v Vatikanu.
