Nekoč je bil Marko Tušek košarkarska zvezda, ki je služila velike denarje, danes je na robu preživetja. Za nameček ga zaradi neplačevanja preživnine iščejo z mednarodno tiralico. V Trbovljah rojeni orjaški (204 centimetrov) levičar je od leta 1991 do letos igral za šestnajst klubov iz petih držav: Slovenije, Italije, Španije, Rusije in Črne gore. Po igranju za matični klub Hrastnik je bil dve leti član Triglava iz Kranja, pri 18 letih pa je podpisal prvo pogodbo z Olimpijo, v kateri je ostal pet sezon. Leta 1994 je postal prvi igralec v Evropi, ki je v eni sezoni osvojil pet lovorik: z Olimpijo je bil mladinski in članski državni prvak, zmagovalec lige USB ter zmagovalec slovenskega in evropskega pokala. V Olimpiji je sprva mesečno igral za 800 nemških mark, zadnji dve sezoni za 8000. Poleti 1998 je bil na prednaboru za ligo NBA, a mu je morebitno igranje preprečil lockout. Italijanska odisejada, med katero je igral za devet klubov, se je začela leta 1998 v Riminiju. Olimpiji je moral plačati 200.000 dolarjev odškodnine, še vedno pa mu klub dolguje več kot 80.000 nemških mark.
Iz diskoteke na trening
»Od tistega denarja nisem nič privarčeval, vse sem zapravil. Takrat sem začel zahajati v igralnice, tam sem pustil veliko denarja. Nikoli nisem bil skopuh, vedno sem plačeval, če sem imel. Včasih smo šli na večerjo, bilo nas je deset, petnajst, in ko je bilo treba plačati, so ostali hoteli deliti znesek, jaz pa sem vsega poravnal sam, bilo je tudi po tisoč mark,« je v intervjuju za časopis Ekipa SN priznal Marko Tušek, ki je blestel na igrišču, čeprav je bil pogosto v diskoteki do ranih jutranjih ur, nato pa – včasih je nekaj ur spal kar v avtu – je odšel na trening.
Po dobrih osmih letih igranja v Italiji je nezadovoljen s premajhno minutažo sredi sezone 2006/07 zapustil AJ Milano in odšel v špansko Malago, v naslednji sezoni je bil član Menorce, nato pa za eno odšel v ruski Unics Kazan, kjer si je priskrbel največji zaslužek v karieri. Sledila je vrnitev v Italijo za štiri leta, nato pa leta 2012 konec kariere v dresu Cremone. »V reprezentanci so bili trenerji, ki so hoteli svoje igralce, to vem. A nikomur na zamerim, so pač bili takšni interesi,« o svojem igranju v reprezentanci Slovenije (63 tekem, 491 točk) pravi Tušek. Za člansko vrsto je debitiral pri 18 letih proti Češki in bil njen član enajst let. Leta 2004 je v kvalifikacijah za EP pričakoval, da bo postal kapetan, a po njegovem mnenju je bil trak obljubljen drugemu, da bi ta sploh zaigral za reprezentanco, Tuška pa selektor Aleš Pipan ni poklical v ekipo. Enako se je zgodilo tudi pod Juretom Zdovcem in reprezentančne kariere je bilo konec.
Najvišja preživnina v Sloveniji
Hrastničan je bil vedno ljubljenec nežnejšega spola, leta 2000 pa je nadel prstan Jasmini Selakovič, rokometašici Olimpije. A pet let pozneje sta se že ločila, soprogi je pustil stanovanje in ves denar, ona pa naj bi mu brez njegove vednosti z računa vzela še okrog 100.000 evrov. Za zdaj 13-letnega sina Marka je sprva plačeval preživnino (takrat naj bi bila najvišja v Sloveniji) in imel stike z njim, nato se je začelo zapletati. Tušku, ki že enajst let živi v Črni gori, je zaradi nižjih igralskih pogodb in razkošnega načina življenja začelo zmanjkovati denarja, zato ni več mogel plačevati preživnine. Nekdanja soproga se je zato odločila za tožbo, zaradi neplačevanja preživnine pa se je znašel na mednarodnem seznamu iskanih oseb policije oziroma je za njim razpisana mednarodna tiralica.
»Ker nimam denarja za plačevanje preživnine, sem pripravljen iti tudi v zapor. Ne bom se skrival. Če me bodo hoteli poiskati, me bodo našli. Če me bo kdo poklical, se bom javil na telefon. Če bom moral kam priti, bom prišel,« pojasnjuje Tušek, ki je bil nekoč tudi stalni obiskovalec igralnic in v njih pustil veliko denarja. Že nekaj let je brezposeln in živi skromno, po plačilu računov in drugih stroškov le s 300, 400 evri na mesec. K temu so veliko prispevale tudi zgrešene naložbe v nepremičnine in zdravstvo. Ko je še imel denar, je v Črni gori kupil dve stanovanji in poslovni prostor, a ju zdaj zaradi pomanjkanja zanimanja ne more niti prodati niti dati v najem. Ima kliniko za zdravljenje hemoroidov, ki mu mesečno prinese le 500 evrov dobička.
Zasavec priznava, da brez pomoči druge žene, Črnogorke Jelene Bogavac, ne bi mogel preživeti. Zaljubila sta se, ko je igral za rimski Virtus, ona pa je v večnem mestu študirala. V Rimu sta se pred devetimi leti poročila, po koncu njegove kariere pa sta se preselila v Podgorico. Imata 15-mesečnega otroka (sina iz prvega zakona že nekaj let ne more videti in biti v stiku z njim, prav tako ne Tuškova starša), Jelena hodi v službo, Marko pa zase pravi, da je varuška. Lani se je želel vrniti v Hrastnik, še eno leto igrati (košarkar je tudi njegov brat Tadej) in postati trener, a iz tega ni bilo nič. Februarja letos je, da bi vsaj malce odebelil družinski proračun, pri dobrih 39 letih in pol spet obul copate, saj je zaigral za Zeto iz Golubovcev. A denarja spet ni dobival, znova se mu je – tako kot ob ločitvi leta 2005 – pojavila srčna aritmija, zato so mu zdravniki odsvetovali večje telesne napore. »Imam avto, vendar nimam denarja za registracijo. Pomaga mi sestra, če ne finančno, pa z oblačili za otroka, enako počne brat. Nikoli pa se ne bi spustil na takšno raven, da bi koga prosil za pomoč. Raje bi šel na ulico,« končuje Tušek.
