1011, 1100, 3210, 6110, 6310, 8110, 9000… Po številkah so si jih verjetno zapomnili bolj redki primerki človeške vrste, čeprav so jih svojčas, v resnici pred ne tako davnimi leti, vsak dan, in to velikokrat, imele v rokah desetine, stotine milijonov in nazadnje milijarde ljudi. Mnogi jih imajo še danes, stare tudi deset in več let, nekateri jih še zdaj kupujejo. Seveda, mobilniki znamke Nokia iz časov, ko je šlo vse le navzgor: BDP, standard, zaposlenost, evropska integracija… In ko se je politika večinoma še trudila zbujati vtis, da se ukvarja z javnimi zadevami in skupnimi koristmi.
Kdor se še danes noče ločiti od kdo ve kje izdelanega finskega mobilnika z energijo za ves delovni teden, ga je najbrž obdržal, ker ga za kaj več od pogovorov (in morebiti še tekstovnih sporočil) ne potrebuje, pametnega telefona pa nemara niti ne bi znal uporabljati. Toda vsaj podzavestno »čuti«, da drži s svojo nokio v roki tudi čase, ki so v nostalgičnem vzvratnem ogledalu videti neprimerno manj zapleteni ter veliko bolj radostni in optimistični. Ne le v Sloveniji.
Prvi je postal zadnji
Ko je te dni znova zakrožila novica, da Nokia načrtuje vrnitev z mobilniki pod lastno blagovno znamko, je to izzvenelo nekako podobno kot v 70. letih prejšnjega stoletja nenehna ugibanja in »preverjene« napovedi, da se bodo Beatli ponovno združili. Da naj bi se zagotovo zgodilo, a ne pred drugo polovico prihodnjega leta, in da naj bi Nokia aparate le razvila, proizvodnjo, trženje in servis pa prepustila pogodbenim partnerjem. Novico so ta teden iz finskega koncerna celo potrdili, toda zgolj pogojno: ko in če bodo našli pogodbenega partnerja. Potemtakem: ko in če se bosta John (Lennon) in Paul (McCartney) zmenila (Ringo Starr in George Harrison sta pa tako in tako za).
S skoraj pol milijarde prodanih mobilnikov je Nokia dosegla zenit leta 2008, leto pred tem pa se je več kot polovica vseh prodanih mobilnikov na svetu prižigala z njenim napisom Povezujemo ljudi (Connecting people). No, leta 2007 je prišel na trg prvi model iphona in finski proizvajalec, ki je že tri leta pred tem poslal na trg svoj prvi telefon z zaslonom na dotik (7710), je začel izgubljati vojno v bitki z novo generacijo (pametnih) mobilnikov. V podjetju, katerega tržna vrednost je na vrhuncu pred poldrugim desetletjem znašala približno četrt bilijona (takratnih) dolarjev (250 milijard), niso verjeli v prihodnost zaslonov na dotik in pametnih mobilnikov nasploh, čeprav so z znamenitim komunikatorjem 9000 (v neposrečenem filmu Svetnik iz leta 1997 ga je promoviral Val Kilmer) leta 1996 razvili in začeli prodajati prvega na svetu.
Zemljevidi in navigacija Nemcem?
Drugo je, kot se lepo reče, zgodovina, čeprav je Nokia vse do leta 2012 ostala največja svetovna proizvajalka mobilnikov. Apple je s skoraj dvajsetkratnikom slovenskega BDP letos po tržni kapitalizaciji v (današnjih) dolarjih nekako trikrat večji od Nokie iz njenih najboljših borznih časov, Microsoft, ki je aprila lani v celoti prevzel finsko podjetje za 9,5 milijarde dolarjev, pa je svojo naložbo medtem že nekajkrat prevrednotil navzdol in odpisoval izgube. Kajpak pa je šlo v tem času po zlu tudi na desettisoče delovnih mest.
Nokia bo že v nekaj tednih najbrž podjetje, ki ga ne bo več na trgu končnih uporabnikov in se bo ukvarjalo le še s sistemskimi omrežnimi rešitvami (business-to-business), kajti oddelek z zemljevidi in navigacijo Here (poleg Garmina in TomToma verjetno največkrat uporabljani navigacijski sistem) je na prodaj. Za vsaj tri milijarde dolarjev. V tekmi za najboljšega ponudnika je nekaj časa najbolje kazalo Uberju, ameriškemu podjetju, ki s svojo aplikacijo agresivno izrinja s trga taksiste v razvitem svetu, od tega tedna pa je menda v prednosti konzorcij nemških avtomobilskih proizvajalcev (BMW, Mercedes, Audi), ki ponuja štiri milijarde dolarjev. or
