V torek opolnoči se je iztekel rok, do katerega se je lahko predsednik SDS Janez Janša izrekel o osnutku poročila o premoženjskem stanju. Neuradno naj bi bila vsebina poročila enaka prvotnemu, ko je komisija za preprečevanje korupcije (KPK) pod vodstvom Gorana Klemenčiča pri Janši ugotovila za vsaj 210.000 evrov nepojasnjenega izvora in zaradi katerega je v začetku leta 2013 padla druga Janševa vlada. »Komisija do zdaj izjasnitve še ni prejela,« so nam v sredo sporočili iz KPK. Glede na Janšev odnos do nadzornih organov je tudi možnost, da bi njegov odgovor na komisijo prispel šele danes, malo verjetna.
Kaj bo zdaj storil senat?
Kakšni bodo nadaljnji koraki komisije v tem postopku, nam na KPK v sredo niso pojasnili: »Ker postopek še poteka, nadaljnjih korakov do zaključka postopka ne moremo komentirati.« A že zdaj je jasno, da bo moral senat pod vodstvom Borisa Štefaneca pri svoji odločitvi upoštevati vsebino sodbe vrhovnega sodišča, ki je prvotno poročilo odpravilo iz procesnih razlogov in s tem začrtalo tudi novo prakso pri interpretaciji luknjastega protikorupcijskega zakona.
Kot nam je uspelo še izvedeti, bi lahko zdaj senat KPK na eni od naslednjih sej sprejel zaključne ugotovitve oziroma zaključni dokument in ga objavil na spletni strani komisije. Vendar nekateri naši sogovorniki ob tem dodajajo, da se lahko senat odloči tudi za neobjavo poročila, ki ga, na primer, pošlje policiji ali finančni upravi oziroma objavi zgolj njegov povzetek. Ker je Janša poslanec, bi lahko komisija po 49. členu poslovnika KPK s svojimi ugotovitvami seznanila tudi Janševega delodajalca, torej državni zbor, vendar je to zaradi nedorečene zakonodaje malo verjetno. Omenjeni člen poslovnika sicer določa, da lahko KPK s svojimi ugotovitvami seznani odgovorno osebo organa ali institucije in ji predlaga izvedbo ukrepov za zaščito integritete organa in javnega sektorja.
Trenta je ostala v postopku
Spomnimo, da je vrhovno sodišče konec februarja odpravilo ugotovitve nadzora, v katerem predsednik SDS protikorupcijski komisiji ni znal pojasniti izvora najmanj 210.000 evrov premoženja. Tedaj je senat treh vrhovnih sodnic odločil, da bi morala KPK pred objavo zaključnega poročila Janšo seznaniti s svojimi ugotovitvami. K njihovim ugotovitvam bi prvak SDS smel poslati pripombe; ker te možnosti ni imel, mu je bila po mnenju vrhovnega sodišča kršena ustavna pravica do enakega varstva pravic. Vrhovne sodnice se sicer v vsebino poročila niso spuščale. Ob tem velja še dodati, da se je Janša po objavi prvotnega poročila dvakrat pritožil na upravno sodišče, vendar neuspešno.
Štefanečev senat je kmalu po odločitvi vrhovnega sodišča sklenil nadaljevati nadzor nad premoženjskim stanjem predsednika SDS. Ker pa je KPK pristojna za pregledovanje premoženjskega stanja funkcionarjev za zadnjih deset let, so morali listine, ki segajo v čas pred marcem 2005, izločiti. A to ni veljalo za posle med Janezom Janšo in Imosom. Prvak SDS je namreč trisobno stanovanje v Komenskega ulici v Ljubljani od Imosa kupil 31. marca 2005, podjetje Eurogradnje, ki je bilo povezano z Imosom, pa je zemljišče v Trenti od Janše odkupilo »šele« julija 2005.
