»Odločba ustavnega sodišča je pričakovana, kar je nakazal že sklep o začasnem zadržanju. Daje zaušnico sprenevedavosti in argumentiranju glede na želeni rezultat, tako državnega zbora kot tudi strokovnih krogov.« S temi besedami je soglasno odločitev ustavnih sodnikov, da se Janezu Janši dokončno vrne poslanski mandat, včeraj pokomentiral ustavni pravnik z ljubljanske pravne fakultete Saša Zagorc.
»Ni absolutnega pravnega mnenja«
Znano je, da je bil Janša na lanskih državnozborskih volitvah izvoljen za poslanca, a je funkcijo nekaj časa opravljal kot zapornik, saj je moral pred volitvami na prestajanje kazni na Dob. Državni zbor se je sredi lanskega oktobra po dobrih osmih urah razprav seznanil s sklepom, da je poslanski mandat tedaj pravnomočno obsojenemu prvaku SDS Janezu Janši prenehal. Pri tem so se sklicevali na zakon o poslancih, po katerem parlamentarcu preneha mandat, če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev. Za to, da bi bil Janša še naprej poslanec, je glasovalo šest poslancev, in sicer štirje iz vrst NSi ter predstavnika narodne skupnosti, 58 poslancev SMC, DeSUS, SD, ZL in ZaAB pa je bilo proti.
»Pri sprejemanju politične odgovornosti je obstajala tudi zavest, da ni absolutnega pravnega mnenja, na katero bi se lahko popolnoma oprli, in je v takšnih zadevah pač treba sprejeti politične odločitve. Državni zbor je prostor za to in to se je tudi zgodilo,« je takratno odločitev komentiral predsednik parlamenta Milan Brglez, čeprav je zakonodajnopravna služba DZ pred tem v dveh svojih mnenjih opozorila, da bi bil lahko morebiten odvzem Janševega mandata ustavno sporen.
Prikrita vpeljava pravil
Ker je zakonodajalec opustil ureditev vprašanja neizvoljivosti, po mnenju ustavnega sodišča ne more zakonske določbe, ki sicer nesporno ureja predčasno prenehanje poslanskega mandata iz razlogov, ki so nastali šele med izvrševanjem mandata, z razlago pomensko raztegniti tako, da dopušča poseg v volilno pravico tudi iz razlogov, ki so nastali že v postopku kandidiranja. »Taka razlaga bi pomenila prikrito vpeljavo pravil, ki dejansko učinkujejo kot neizvoljivost. Neizvoljivost je tako pomemben institut volilnega prava in je tudi sam po sebi tako hud poseg v pasivno volilno pravico, da bi moral biti izrecno in nedvoumno zakonsko urejen,« piše v odločbi, ki so jo sprejeli Miroslav Mozetič, Mitja Deisinger, Marta Klampfer, Etelka Korpič - Horvat, Jasna Pogačar in Jan Zobec. Po njihovem mnenju je tako DZ nedopustno posegel v Janševo pravico do izvrševanja na volitvah pridobljenega mandata. Sicer pa je ustavno sodišče že lanskega novembra zadržalo sklep o prenehanju Janševega mandata.
Da se lahko odvzem poslanskega mandata vrne kot bumerang z očitkom, da parlamentarna večina omejuje demokracijo, je napovedoval že Zagorc. »Že skoraj četrt stoletja nimamo urejene neizvoljivosti za poslanca zaradi nevrednosti posameznika. Čeprav obrazložitev odločbe na določenih mestih ni najboljša, to ne okrni njene sporočilnosti, da ustavno sodišče daje volilni pravici poseben pomen in da so posegi vanjo dopustni le, če so zakonsko opredeljeni, jasni, izrecni in legitimni. Zdaj je na vrsti državni zbor, da sistemsko nadgradi volilno zakonodajo na način, ki ne bo rokohitrski kot pred kratkim,« dodaja ustavni pravnik. DZ bo na seji prihodnji teden opravil splošno razpravo o spremembah volilne zakonodaje, ki ureja prav področje neizvoljivosti in odvzema mandata.
Ker zakon o poslancih v primeru prenehanja mandata ne zagotavlja parlamentarcu učinkovitega sodnega varstva, je ustavno sodišče zakonodajalcu tudi naložilo, naj v letu dni odpravi to pravno praznino.
