»Presneto se motijo vsi, ki mislijo, da zaradi temnejše polti ne morejo dobiti kožnega raka,« opozarja Sabina Gosenca, ki jo je maligni melanom presenetil pred dobrim desetletjem. »Prej s soncem nikoli nisem imela težav, vedno sem hitro porjavela, nisem imela peg in posebnih znamenj, tudi solarij sem obiskala le dvakrat...« našteva Sabina in doda, da je šele čez čas dojela, da se je vse skupaj nabiralo leta. Za srh vzbujajočo diagnozo je izvedela, ko si je želela lasersko odstraniti znamenje, ki ga je imela na hrbtu na najbolj nedostopnem predelu, kjer se sam težko namažeš z zaščitno kremo. Kljub pretresljivi izkušnji pa zdaj sonca ni povsem črtala iz svojega življenja. Še vedno se rada giblje in ukvarja s športom tudi na prostem, vendar po 17. uri in ob dobri zaščiti, pravi.
Tenoreksija – odvisnost od sončenja
»Z zdravo kožo se ni treba vse poletje zadrževati v senci in odpovedati vsem aktivnostim na prostem, a je pomembno, da se izognemo močnemu soncu in vedno primerno zaščitimo,« poudarjajo tudi dermatologi, ki bodo v sklopu projekta Srečanja pod senčnikom obiskali več slovenskih krajev. Na začetku tedna so pasti pretiranega sončenja predstavili tudi ljubljanskim osmošolcem OŠ Ketteja in Murna, ki jim je dermatolog dr. Borut Žgavec položil na srce, da porjavela polt sicer res prikrije kakšen mozoljček, strijo ali razširjeno žilico, a se čez poletje primerno porjavi tudi v senci in ob primerni zaščiti. V svarilo pa je dodal, da sonce ne izbira, saj je bil njegov najmlajši pacient, ki je umrl zaradi malignega melanoma, star komaj 16 let. »Najlepša je naravna barva, barva polti, s kakršno smo se rodili,« je poudaril in ponovil, da je mogoče dobiti primeren ten, ki ga lahko naša koža prenese in popravi, tudi če se sončenju izogibamo oziroma se vedno primerno zaščitimo.
Na vprašanje, zakaj se nekateri nastavljajo soncu tudi v največji vročini, pa je pojasnil, da so nekateri ljudje razvili neke vrste odvisnost, ki se imenuje tenoreksija. Sončenje je namreč prijetno, saj se pri izpostavljanju ultravijoličnim žarkom (tudi v solariju) sproščajo hormoni endorfini, ki povzročajo ugodje in zaradi katerih se pri nekaterih ljudeh, ki jih vidiš največkrat opoldne ležati na plaži, razvije neke vrste odvisnost.
Skrajnosti nikoli niso dobre
Seveda pa dr. Žgavec ne priporoča niti druge skrajnosti in »vampirskega življenja«, saj smo ljudje dnevna in ne nočna bitja. Sonce pozitivno vpliva na naše razpoloženje, dobro voljo, le prevelikega odmerka sončnih žarkov, ki jih lahko dobimo z zavednim ali nezavednim izpostavljanjem, naša koža ne prenese brez trajnih posledic. Te se takoj pokažejo kot sončna opeklina, trajne posledice na dednem materialu pa se kasneje kažejo kot staranje kože, spremembe na koži in kožni rak.
»Prav tako nevarna je nezavedna izpostavljenost soncu, ko smo na soncu aktivni, ko delamo, se ukvarjamo s športom, sedimo na kavici, gledamo tekmo... Naši koži je vseeno, kaj delamo, ko sonce pade nanjo,« še opozori dr. Žgavec. Dermatologinja Nataša Grebenšek pa doda, da varnega sončenja in varne porjavelosti preprosto ni. »Porjavelost je obrambni mehanizem pred neugodnimi vplivi sončnih žarkov,« opozarja in doda, da se vpliva sonca zvečine zavedamo in primerno zaščitimo, ko smo na morju ali v hribih, ko pa na soncu opravljamo vsakodnevna opravila, na zaščito vse preradi pozabljamo. Zlasti pri športu, opravilih na vrtu ali opravkih po mestu. »Pomembno je, da se naučimo varnega vedenja na soncu in izberemo prave ure za dejavnosti na soncu. Še zlasti pazljivi pa moramo biti pri otrocih, ki jih do tretjega leta soncu ne izpostavljamo. Prve vplive sončnih žarkov vidimo takoj kot sončno opeklino, kasnejše posledice pa se kažejo s pojavom kožnega raka melanoma in nemelanomskih kožnih rakov; zaradi propada vezivnega tkiva, ki ga povzročajo ultravijolični žarki, pa se koža tudi prezgodaj stara. Pri ljudeh, ki so veliko na soncu, se pojavljajo tudi druge starostne spremembe, ki so z leti moteče, še pojasni Grebenškova.
Preveč varčni z zaščito
Dermatologinja Mateja Starbek Zorko opozarja, da je treba nemudoma k zdravniku, ko zaznamo razmeroma hitre spremembe na starem ali novonastalem znamenju oziroma če se to obarva črnikasto, sivkasto, temno rjavkasto ali modrikasto in če so meje znamenja neenakomerno pigmentirane.
Strokovnjaki ugotavljajo tudi, da smo z zaščito zvečine vsi preveč varčni, saj porabimo na sezono od 150 do 250 ml veliko plastenko, čeprav bi morali nanesti dva miligrama zaščite na kvadratni centimeter kože oziroma na plaži na kožo nanesti od 30 do 35 ml zaščitnega pripravka na dan. Pogosto pozabljamo namazati ušesa, vrat, čelo, nos. Nevaren pa je, opozarjajo, tudi občutek lažne zaščite, saj samo zaščitna krema ni dovolj in so za primerno zaščito pomembnejši senca, pokrivalo s širokimi krajci, zaščitna očala in primerna oblačila.
