Ljubljanski Trg republike je bil pred dobrim tednom dni prizorišče odmevne prireditve z naslovom Ponosni na Slovenijo. Za razliko od drugih slovesnosti tisti čas je bila ta namenjena novejšemu jubileju – 25-letnici demokratičnih sprememb na Slovenskem. Organizator, Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve, je za slavnostna govorca izbral nekdanjega predsednika Demosove vlade, zdaj evropskega poslanca Lojzeta Peterleta in nekdanjega ministra v Demosovi vladi, zdaj prvaka SDS Janeza Janšo.
Udeležencem shoda, ki so njuna nagovora prekinjali z vzkliki podpore in ogorčenja nad tistimi, o katerih je tekla beseda, sta med drugim povedala, zakaj nista ponosna na Slovenijo in kdo je za to kriv. Izkazalo se je, da sta (po njunem mnenju) nadvse zanimivo vlogo v zgodovinskopolitičnem dogajanju zadnjih dveh desetletij odigrala tudi dva običajno prezrta artefakta s prizorišča proslave: spomenik revoluciji, ki še stoji, in osamosvojitvena lipa, ki da je izginila neznano kam.
Kdo govori resnico in kdo zavaja
»Zaradi naše demokratičnosti, državotvornosti in našega domoljubja se je ta prostor iz Trga revolucije spremenil v Trg republike. Na njem smo na dan osamosvojitve posadili slovensko lipo, da bi pričala o zgodovinskem dnevu. Pričevalske lipe ne vidim več tam, kjer smo jo posadili. Lani so jo na tiho spravili nekam drugam,« je v svojem govoru poudaril Peterle. Množica zbranih se je odzvala z glasnim pritrjevanjem.
»Lojze Peterle je prej že omenil, da na tem trgu, kjer smo 26. junija 1991 posadili simbol slovenstva – slovensko lipo, te lipe danes ni več. Na tiho je bila odstranjena. To se je opazilo. Upali smo, da samo začasno, dokler se ta trg, kot so rekli, ne renovira. Ampak trg je obnovljen, lipe pa nikjer,« je Peterletovo misel nadaljeval Janša. Občinstvo se je na to odzvalo z »lisjaki«, »sramota« in »udbomafija«.
Ker je lipa pomemben slovenski simbol, smo preverili, kaj se je pravzaprav zgodilo z vitalnim drevescem, ki je proslavo ob razglasitvi slovenske samostojnosti spremljalo posajeno v betonsko korito nasproti državnega zbora. Naše ne prav naporno poizvedovanje je pokazalo, da je resnica o »osamosvojitveni lipi«, ki jo je blagoslovil tudi pokojni nadškof Alojzij Šuštar, precej drugačna, kot sta jo predstavila poslanca. Lipa tudi letos cveti v bližini državnega zbora. Še malo ne drži, da bi bila na tiho odstranjena.
Drevo so v bližnji park na Trgu narodnih herojev prestavili oziroma presadili med prenavljanjem Trga republike avgusta lani. Ker sta bili del funkcionalne celote trga tudi območji s postavljenimi simboli osamosvojitve in državnosti (drog z državno zastavo in lipa), je Mestna občina Ljubljana državni zbor o vseh spremembah obvestila že marca 2014.
»Zagotovo je na boljšem mestu«
»Zaradi prenove trga smo morali začasno odstraniti drog z zastavo, skupaj z nosilnim podnožjem. Avtorja projektne ureditve osamosvojitvenih simbolov Andrej Kalamar in Evgen Čargo sta dala nov predlog – da bi lipo presadili na lokacijo v park pred Narodnim muzejem Slovenije, drog za zastavo pa prestavili s trga na lokacijo korita za lipo,« so nam pojasnili na ljubljanski občini.
Razloga za presaditev lipe sta bila dva, prvi je bil za lipo življenjskega pomena. Če bi jo namreč pustili v betonskem koritu, bi prej ali slej shirala, saj drevesa težko rastejo v betonskih koritih. »V koritu ni prostora za rast korenin, takšno okolje je za drevo nenormalno. Nazadnje, ko sem videl lipo, je bila v dobrem stanju. Zagotovo je zdaj na boljšem mestu,« je jasen Erik Vidmar iz podjetja Tisa.
Drugi razlog za presaditev, ki za samo lipo niti ni bil pomemben, pomemben pa je bil za trg, je bila zahteva, da se ploščad prenovi po osnovni zamisli Eda Ravnikarja. »Na sestanku v državnem zboru smo predstavili projekt prenove, vključno s predlogom preureditve obeležja slovenske osamosvojitve,« še poudarjajo na občini, kjer so pridobili tudi soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Presaditev so izvedli v skladu s strokovnim mnenjem in pod nadzorom podjetja Tisa.
Glede na to, da osamosvojitvena lipa še vedno bujno raste, se postavlja vprašanje, ali sta poslanca tako nevedna ali pa sta s svojevrstno rekonstrukcijo dendrološkega vidika osamosvojitve zasledovala kakšne druge cilje. Za filozofa Borisa Vezjaka ni dvoma, da sta politika manipulirala: »V trenutku, ko se vprašamo, ali protagonisti resnično verjamejo v zaroto – v tem primeru v scenarij, da je nekdo želel oskruniti zgodovino s tem, da je posajeno slovensko lipo nalašč odstranil –, smo običajno že padli v past. Ne gre za to, ali verjamemo v zaroto ali ne, največkrat so pomembni le učinki. Ko Peterle in Janša po izvedbi manipulativne vaje iz psihopolitike paranoje zaslišita v publiki zimzeleni 'lopovi!' in 'udbomafija!', sta dosegla svoj cilj. Politični imaginarij hujskaštva je spet zmagal, pa čeprav nad botaniko in hortikulturo.«
Tudi profesor retorike Igor Ž. Žagar meni, da je bila instrumentalizacija presaditve »pričevalske lipe« pričakovana. »Ne gre za katero koli lipo. Praznovanja 70. obletnice zmage nad fašizmom in ponovno obujene polemike o spravi so ponudili priložnost, da se lipi naloži še kak simbolni pomen. V luči Peterletove izjave, da 'spomenik revoluciji pa še stoji', je mogoče razumeti celotno dramaturgijo.« Žagar jo strne takole: »Temno rdeče sile revolucije so ponovno povozile pomladno zelenje.« V scenografiji tako po njegovem mnenju manjkajo »samo še prdeči palčki iz Murgel in Sneguljčica s kalašnikovko... Predvidljivo in zadušljivo.«
