Na svetu so ljudje, ki celotno življenje sanjajo, da bodo nekoč milijarderji, a iz udobnega fotelja ne naredijo nikakršnega koraka naprej, da bi to dejansko tudi postali. Obstajajo pa tudi takšni, ki imajo to, da bodo nekoč poslovno izjemno uspešni, zapisano v genski zasnovi. Če to velja za koga, je to Elon Musk, 43-letni poslovnež, ki ima za sabo že dolgo kilometrino in milijardno premoženje.
To ga ne obremenjuje, pa čeprav pogosto globoko seže v žep in si privošči kakšno drago vozilo. Nič čudnega, ko pa so prav štirikolesniki njegova velika ljubezen. Je namreč 32-odstotni lastnik in predsednik uprave Tesla Motors. In šele drugi poslovnež v Silicijevi dolini, ki se je podpisal pod tri podjetja, katerih tržna kapitalizacija presega milijardo dolarjev. Svoje dozdajšnje življenje je namreč posvetil vesoljskim in alternativnim tehnologijam.
Na vrata je potrkala smola
V Južnoafriški republiki rojeni poslovnež je imel že v otroških letih poslovno žilico in s programiranjem pri 12. zaslužil prvih 500 dolarjev. Tedaj si je želel le eno: emigrirati onkraj luže. To mu je uspelo šele leta 1992, vmesna postaja pa je bila Kanada, kjer je živel pri maminih sorodnikih in se preživljal s slabo plačanimi deli. Bil je na robu revščine, boril se je z depresijo, postal pa je tudi zagnani bralec filozofske in verske literature, nasvete, ki jih je kasneje uporabljal, pa je črpal iz knjige Štoparski vodnik po galaksiji. Vprašanja, ki si jih je zastavljal, so imela podobno iztočnico, kaj bo v prihodnosti vplivalo na človeško usodo. Sebi je odgovoril, da splet, prehod na obnovljive vire energije in kolonizacija vesolja. Da bi vse tri uresničil, je potreboval denar. Veliko denarja.
Pogumni imajo srečo in njega je spremljala. Dva dneva po univerzitetni diplomi je skupaj z bratom ustanovil IT-podjetje Zip2. Celodnevno garanje se je štiri leta kasneje obrestovalo, ko jih je kupil velikan AltaVista in odštel neverjetnih 307 milijonov. Končno je imel denar, da začne z uresničevanjem svojih sanj. Trnek je vrgel na mlado podjetje Tesla Motors, ki se je skušalo pozicionirati kot prvi množični proizvajalec električnih avtomobilov. Z vložkom 70 milijonov je postal izvršni direktor in tvorno sodeloval pri razvoju roadsterja, izdelanega iz karbonskih vlaken. Projekt je bil uspešen, na trgu so zbrali dodatnih 100 milijonov finančnih sredstev. Nato je na vrata potrkala – smola. Zaradi napak pri razvoju se je predvidena cena 92.000 dolarjev povečala dvakratno, strateška napaka pri razvoju menjalnika pa je prihod na trg prestavila za eno leto. Med krizo je pokazal sposobnosti vodenja in vajeti podjetja prevzel sam: lotil se je nižanja stroškov, se zahvalil vsem, ki so ovirali razvoj, in od dobaviteljev zahteval nižje cene. Ko je roadster zapeljal s tekočega traku, je bila cena le še 20.000 dolarjev nad predvideno. Toda podjetje je potrebovalo finančno injekcijo. Odločil se je, da bo vložil svojih zadnjih 20 milijonov, za kar je prodal tudi njemu tako ljubega športnika mclarna F1.
Z delnicami do 27 milijard dolarjev
Rešilna bilka je bila 50-milijonska injekcija nemškega Daimlerja, ki je spodbudila tudi državno ministrstvo za energetiko, da je ponudilo brezobrestno posojilo. Kritike so bile glasne, vladi so očitali, da podpira podjetje, katerega produkt je namenjen najbogatejšim Američanom. »V lasti imam le tretjino podjetja, lahko me odpustijo, kadar želijo. Nič nimam proti dobičku, toda pomembnejša je dolgoročna rast,« je tedaj dejal. Čeprav so bili nedobičkonosni kar deset let, so 29. junija 2010 sprejeli odločitev, ki je bila zadetek v polno – delnice so uvrstili na borzo. Začetna cena 17 dolarjev na delnico je pritegnila za 225 milijonov dolarjev vlagateljev, težave proizvajalca nafte British Petroleum kot posledica izliva v Mehiškem zalivu pa so bile dokaz več, da je potreben razmislek o prehodu na nova pogonska sredstva. Pet let kasneje je delnica presegla 220 dolarjev, tržna kapitalizacija Tesla Motors pa se je ustavila pri 27 milijardah. Porok uspeha je model S, prestižna limuzina, katere baterija zagotavlja 426-kilometrski doseg, njena osnovna cena v ZDA pa je 69.900 dolarjev. Ob predstavitvi je Musk dejal: »Čez 20 let bo polovico vseh prodanih vozil poganjal električni motor!« Zaveda se namreč, da je svet preveč odvisen od nafte, katere posledica so klimatske spremembe in neprestane geopolitične napetosti. Svoje avtomobile pa želi prodati tudi manj premožnim. Model 3 naj bi bil z letom 2017 polovico cenejši od modela S. Za uresničitev projekta pa v Nevadi že gradijo pet milijard vredno tovarno z zmogljivostjo 500.000 vozil letno. Musk je dokazal, da je mojster posla, ko se je z guvernerjem dogovoril za 1,4 milijarde davčnih olajšav. Nadgradnja projekta je postavitev superpolnilnic, ki bodo proces polnjenja opravile v času, ki ga ljudje potrebujemo, da v miru spijemo kavo.
In življenjska želja? »Z raketo svojega podjetja SpaceX želim odleteti na Mars!« Raketo na štirih kolesih sicer že proizvajajo. Model S85D z revolucionarnim avtopilotom namreč do stotice potrebuje le 3,2 sekunde: »Kot da bi vzleteli z letalonosilke.«
