Predsednik republike Borut Pahor je v težavah. Povabljen je bil na parado, ki jo Rusija prireja v počastitev sedemdesete obletnice zmage zaveznikov v 2. svetovni vojni, a se ne more odločiti, ali naj gre ali ne. Večina evropskih voditeljev se bo povabilu izognila in 9. maja na parado v Moskvo poslala odposlance oziroma veleposlanike. Tudi ameriški predsednik Barack Obama bo na častno tribuno na moskovskem Rdečem trgu posedel ameriškega veleposlanika. Nekateri predsedniki ali premierji bodo v rusko prestolnico sicer šli, a jih na paradi ne bo. Nemška kanclerka Angela Merkel bo tako v Moskvo prispela dan po tem in se poklonila žrtvam nacizma.
Problem so enote s Krima
V Pahorjevem kabinetu so nam včeraj dejali, da se predsednik še odloča, kaj storiti. V krogih blizu predsednika pa je mogoče slišati, da naj bi k udeležbi skušal nagovoriti zunanjega ministra Karla Erjavca. A ta očitno nad tem ni navdušen: »Vabilo je prejel predsednik republike in odločitev je njegova.« Na naše nadaljnje vprašanje, ali bi bilo vendarle mogoče, da bi v Moskvo namesto Pahorja potoval on, ni odgovoril. Na nedavni seji parlamentarnega odbora za zunanjo politiko je Erjavec že pojasnil, da je svet zunanjih ministrov EU sprejel priporočilo, naj se proslave udeležijo veleposlaniki. Še zlasti zato, ker bodo na vojaški paradi predvidoma navzoče tudi ruske enote s Krima.
Čeprav ukrajinska kriza močno zaznamuje odnos do Rusije, v političnih in diplomatskih vrstah pa tudi med kulturniki in gospodarstveniki niso osamljena mnenja, da bi se predsednik Pahor moral odzvati vabilu in izkazati spoštovanje do ruskih žrtev med drugo svetovno vojno. Milan Kučan pravi, da bi, če bi bil še predsednik države, v Moskvo šel. Nestrinjanje s Putinom ali s Putinovo politiko se po njegovem mnenju ne sme kazati na nepieteten način.
Janša v Kremlju čakal tri ure
Evropski poslanec in nekdanji zunanji minister Ivo Vajgl bi Pahorju svetoval, da gre v Moskvo. Ni pa treba, da je navzoč na paradi, saj se je v sedanjem trenutku paradi utemeljeno izogniti, meni. Tudi predsednik društva slovensko-ruskega prijateljstva Saša Geržina meni, da bi bilo dobro, da se predsednik Pahor slovesnosti udeleži.
Sodeč po javnomnenjski raziskavi časnika Delo se tudi javnost bolj nagiba k temu, da bi Pahor moral sprejeti rusko povabilo. Da bi se parade moral udeležiti, je menilo 57 odstotkov opredeljenih anketirancev. A naši sogovorniki ocenjujejo, da je pritisk Evropske unije in tudi dela slovenske politike premočan – po teh navedbah naj bi se predsednik države še zlasti želel izogniti napadom desnosredinskih strank oziroma Janeza Janše. Ob tem dodajajo, da je bil Janez Janša še nedavno Putinu precej bolj naklonjen kot ta njemu. V času njegovega vodenja vlade ga je namreč ruski predsednik v kremeljski sprejemnici pustil čakati kar tri ure.
»Zaradi načina delovanja ruskega predsednika menimo, da bi moral Pahor ostati doma,« odhodu v Moskvo niso naklonjeni niti v Novi Sloveniji. Vendar dodajajo, da odločitev o tem prepuščajo predsedniku države. Posebno vprašanje je, kako bi lahko Pahorjeva odsotnost vplivala na gospodarske odnose med državama. Mnenja so tudi tu deljena – da bi Pahorjeva udeležba na paradi v očeh ruskih kupcev dvignila ugled Slovenije pa tudi da udeležba ali neudeležba ne bi imeli pomembnega vpliva. »Poslovanje med Rusijo in Slovenijo je bilo vedno na visoki ravni, kar se je odražalo tudi na političnih odnosih,« ob tem pravi predsednik Slovenskega avtomobilskega grozda Dušan Bušen.
Predsednikovo odločitev pa bodo posebej pozorno pričakali borci NOB. Predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Tit Turnšek opozarja, da »sedemdeseta obletnica zmage pomeni proslavljanje zgodovinskega dogodka«. Slovenski partizani v Moskvo sicer niso bili posebej povabljeni, saj so tja primarno povabljene države. »So pa veterani dobrodošli in tudi naša borčevska organizacija bo poslala simbolično delegacijo.« Uradno stališče predsedstva zveze borcev in zahteva mnogih njenih pokrajinskih odborov je, da bi se Pahor parade moral udeležiti.
Saša Geržina, predsednik društva slovensko-ruskega prijateljstva
Sovjetska zveza je – poleg drugih zaveznikov – prispevala velik delež k zmagi nad fašizmom. Več kot sedemindvajset milijonov takratnih žrtev pa za današnje dogajanje v Ukrajini ni krivo.
Milan Kučan, nekdanji predsednik republike
Mislim, da je treba ločiti spomin in spoštovanje do velikega prispevka, ki ga je ruski narod dal na žrtvenik zmage v drugi svetovni vojni, od aktualne politike, o kateri imajo lahko ljudje različno mnenje, se z njo strinjajo ali ne.
Ivo Vajgl, evropski poslanec
Ni treba, da je navzoč na paradi, naj pa gre v Moskvo in s tem izkaže spoštovanje do skupnega boja proti nacizmu in fašizmu ter do velike žrtve naroda Sovjetske zveze. To zahtevata pieteta in spoštovanje zgodovinskih dejstev.
Dušan Bušen, Slovenski avtomobilski grozd
Politične odločitve ne morejo usodno vplivati na poslovne odnose. Res pa je, da je dostop do velikih poslov, do velikih infrastrukturnih projektov, v Rusiji pod nadzorom politike.
