»Vest o odličnosti slovenskih študentov je zaokrožila med ameriškimi univerzami, zato jih želijo zvabiti na svoj kampus,« je na sejmu ameriških šol v Ljubljani poudarila Cheryl Francisconi, regijska koordinatorka za jugovzhodno Evropo iz centra Education USA. »Da ameriške univerze iščejo le dobre ocene, je mit.« Vsaka šola ima svoja merila, saj v ZDA ni splošnega kriterija za vpis, tako kot pri nas.
Anne Marie Larese z Univerze Bentley pritrjuje, da so ocene sicer dobro izhodišče za vtis o kandidatu, ne ustvarijo pa celotne slike o njem. »Iščemo mlade, ki gojijo strast do ustvarjanja,« prioritete pojasnjuje Jack Newman z Newyorške filmske akademije. Dobre ocene so tam sicer pohvalne, niso pa pogoj. »Želimo si študentov, ki se zavedajo, da jih po koncu študija nihče ne bo vprašal po diplomi, temveč po njihovem delu.« S tem se strinja tudi Jennifer Brook s kalifornijskega kolidža Foothill and De Anza, kjer cenijo predvsem trud, ki ga kandidati vložijo v prijavo, pomembna pa so tudi priporočila profesorjev, ki velikokrat spremenijo njihovo končno odločitev.
Draga kakovost in mednarodno okolje
Poleg kakovostne izobrazbe, tako pravi Francisconijeva, ameriške šole tujim študentom ponujajo tudi fleksibilen študij. Univerze so različno velike, pestri sta tudi struktura študija in raznovrstnost programov. »Te pa ni le v programih, temveč tudi v profilu študentov. Ameriške šole si želijo narodnostne pestrosti in si zato prizadevajo privabiti ljudi z vsega sveta, saj se zavedajo, da s tem ustvarjajo dialog med različnimi kulturami.«
Šolnine na ameriških univerzah so lahko vrtoglavo visoke – na nekaterih prestižnih šolah, denimo Harvardu, znašajo tudi več kot 60.000 evrov na letnik. Zato pa univerze ponujajo raznovrstne oblike finančnih pomoči. Štipendije navadno podelijo kandidatom iz družin z nižjimi dohodki, vendar so te večinoma rezervirane za domače študente. Druge oblike finančne pomoči so odvisne od študentovih dosežkov, vendar redko katera v celoti krije stroške študija. Na kolidžu Foothill and De Anza v Silicijevi dolini je denimo šolnina okoli šest tisoč evrov na leto, najvišja štipendija, ki jo ponujajo, pa slaba dva tisočaka.
Vendar pa imajo, tako trdi Lindsey Loebig z Univerze v Arizoni, študentje na višjih stopnjah še več možnosti. »Na magistrskem in doktorskem študiju lahko opravljajo raziskovalno delo za univerzo, v zameno pa jim plačamo študij.«
Tisoč evrov na mesec in stroški šolnine
Tistim, ki želijo v tujino, lahko pomaga tudi naša država. »Študentom in dijakom so na voljo tako imenovani obiski v tujini,« pojasnjuje Katja Cankar iz Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendij. Namenjeni so tistim, ki še ne vedo, ali je tujina prava izbira za njih. »Študijski obiski lahko trajajo največ 25 tednov, v tem času pa morajo študentje tam opraviti določene obveznosti, ki jih potem šole v Sloveniji ovrednotijo.«
Tistim, ki ne želijo v tujino le na obisk, so na voljo tudi Zoisove štipendije, rezervirane za najboljše, in štipendije sklada Ad futura, pri katerih ne šteje več le šolski uspeh. »Razširili smo spekter dejavnikov, ki jih vrednotimo pri podeljevanju štipendije. Poleg ocen in objavljenih člankov štejejo tudi delovne izkušnje in tekmovanja,« pojasnjuje Cankarjeva.
V preteklosti je Ad futura štipendiste zavezovala, da se po končanem študiju za določeno obdobje zaposlijo v Sloveniji. »V zadnjem razpisu, ki je že potekel, te obveze ni bilo, ni pa rečeno, da bo tako tudi v prihodnje,« poudarja Cankarjeva in dodaja, da bodo vendarle skušali obdržati zvezo s štipendisti in jih na neki način spodbuditi, da prinesejo znanje, pridobljeno v tujini, nazaj v Slovenijo.
