Mednarodna nevladna organizacija Transparency International (TI) je v svojem najnovejšem poročilu vzela pod drobnogled lobiranje v Evropski uniji. Niso zgolj preverjali, kako to poteka in kako je urejeno v institucijah EU, ampak so tudi analizirali lobiranje v devetnajstih državah članicah. Ugotovili so, da je lobiranje v Sloveniji najbolje urejeno. Na drugo mesto se je uvrstila evropska komisija.
Slovenija močno izstopa med sedmimi državami članicami, ki so se odločile področje skrivnega vplivanja na odločevalce s posebnimi zakoni prenesti iz sfere tajnosti pred oči javnosti. Poleg Slovenije področje lobiranja s predpisi urejajo še Avstrija, Francija, Irska, Litva, Poljska in Velika Britanija. Vendar tudi v tej sedmerici obstajajo številne pomanjkljivosti. Predpisi so pogosto preohlapni, težave pa so tudi pri njihovem uresničevanju, ugotavlja Transparency International. Prav zato organizacija nobene države ni opredelila kot vzorčnega primera za ureditev lobističnih poslov. V organizaciji še opozarjajo, da zgolj register lobistov ne predstavlja zadostnega mehanizma za izboljšanje lobističnih praks. Slediti mora še večja zavzetost samih lobistov za integritetno delovanje. Prav tako morajo enako ravnati tudi javni uslužbenci. Vsej zainteresirani javnosti pa je treba omogočiti možnost enakopravnega dostopa do vseh odločevalcev, dodajajo v TI.
Pozitivna praksa e-konzultacij na Slovaškem
Raziskovalci TI so države in institucije EU ocenjevali na osnovi treh kriterijev: transparentnosti, integritete in enakopravnega dostopa do odločevalcev. Pri vseh je Slovenija dobila najvišjo povprečno oceno, vendar znotraj posamezne kategorije ni vedno dobila najvišje ocene. Pri transparentnosti je boljšo oceno za dostop do informacij javnega značaja dobila Češka. Zato pa ima Slovenija najbolje urejen register lobistov, prav tako pa tudi nadzor nad njim. Skupaj z Latvijo se je Slovenija uvrstila tudi na vrh seznama držav z najboljšim proaktivnim javnim sektorjem na področju vzpostavljenih mehanizmov transparentnosti.
Skoraj same najboljše ocene je Slovenija dobila tudi pri preverjanju mehanizmov integritete, s katerimi se spodbuja etično lobiranje. Našo državo najdemo tudi v vrhu držav, ki s predpisi omogočajo sodelovanje državljanov v javnih konzultacijah. Čeprav je kar 17 od 19 držav sprejelo tovrstne predpise v različnih oblikah, raziskovalci TI vseeno ugotavljajo, da večina držav članic EU javnih konzultacij in participacije javnosti pri sprejemanju odločitev ne jemlje dovolj resno. Tako denimo nobena država nima vzpostavljenih predpisov, ki bi od nosilcev odločitev zahtevali, da javnosti pojasnijo, ali so pri pripravljanju končnega predpisa upoštevali njihove pripombe. Najboljšo prakso med državami članicami imajo na Slovaškem, kjer potekajo e-konzultacije. Vsi dokumenti, o katerih namerava razpravljati vlada, morajo biti objavljeni na posebnem portalu, zainteresirana javnost pa lahko po elektronski poti k njim vlaga pripombe. Na posredovane predloge mora vlada odgovoriti. Takšen način komunikacije je na Slovaškem poskrbel za več transparentnosti v postopku sprejemanja zakonodaje.
Bruslju povprečna ocena
Čeprav se je evropska komisija s svojo oceno uvrstila takoj za Slovenijo, je povprečje vseh treh evropskih institucij (komisije, evropskega parlamenta in sveta) precej slabše. V Bruslju, kjer je takoj za Washingtonom D. C. največ lobistov na svetu, so vzpostavljeni pomanjkljivi predpisi nadzora lobiranja. Od leta 2011 deluje zgolj neobvezujoč lobistični register, vendar v njem ne sodeluje evropski svet, kjer države članice sprejemajo odločitve. Junckerjeva komisija namerava ta register nadgraditi v obvezujočega za vse tri osrednje evropske institucije. Kot pozitiven ukrep raziskovalci TI opredeljujejo decembrsko odločitev komisije, da morajo komisarji, člani njihovih kabinetov in direktorji generalnih direktoratov poslej objavljati vse svoje stike z lobisti. Kljub temu obstajajo še številne pomanjkljivosti, ki jih lahko lobisti za vplivanje na odločevalce še naprej s pridom izkoriščajo.
Za raziskovalce TI je prav tako skrb vzbujajoče, da je lobiranje slabo urejeno v najpomembnejših državah članicah Unije: denimo v Franciji, Nemčiji, Italiji in Španiji. Te države so namreč pomembne nosilke odločitev na evropski ravni, dosežene odločitve na nacionalnih ravneh pa lahko potencialno močno vplivajo na vse državljane Evropske unije.
Transparentnost lobističnih stikov v državah EU
Transparency international
PODATKI
manj transparentno
bolj transparentno
št. točk
10
20
30
40
50
60
0
Slovenija
58
Irska
48
Evropska komisija
48
Litva
48
Evropski parlament
45
Velika Britanija
34
Avstrija
34
Poljska
29
Latvija
28
Nizozemska
25
Estonija
24
Francija
24
Slovaška
21
Češka
19
Svet EU
17
Bolgarija
13
Nemčija
13
Rezultat (število točk) je
povprečje posamezno
ocenjenih kategorij:
transparentnosti, integritete
in enakopravnega dostopa
do odločevalcev.
Portugalska
26
13
povprečje
Italija
11
Španija
10
Madžarska
8
Ciper
7
