Kakšni občutki vas prevevajo, ko se peljete na zadnje dejanje sezone?

Veliko pričakovanje, nervoza in napetost, ker nas čaka nova letalnica. Finale na domačih tleh je poseben dogodek po odmevnosti, vendar se bom umaknil v svoj svet. Tisti, ki me poznajo, dobro vedo, da potrebujem mir, drugi pa ne morejo blizu mene.

Na zadnjih treh tekmah na Norveškem ste pokazali dobro formo, saj ste bili dvakrat drugi in enkrat tretji.

Na norveškem delu nordijske turneje je bilo skakanje veliko bolj stabilno kot na Finskem. Skoka, kakršna sem naredil obakrat v finalu v Oslu, sta po mojih željah ter pričakovanjih in skakanje na takšni ravni zahtevam od sebe. Vedno bolj me jezi, ker so zelo redke tekme, na katerih naredim dva zelo dobra skoka. Izziv je, da si vso tekmo popoln, ne pa da sem polovičar.

Kako doživljate dvoboj s Severinom Freundom za veliki kristalni globus?

Na začetku je bilo zelo stresno, ker je zmagoval in ni naredil napake. Trenutno kaže take skoke, da ga lahko le še občudujem. Sam se borim po najboljših močeh. Lani je bil korak pred menoj Stoch, letos je Freund, bomo videli, kako se bo končalo. Na skandinavski turneji sem dosegel boljše uvrstitve kot lani, a enako velja za Freunda, ki je bil že drugo leto zapored v tem delu sezone vrhunski. Naredil sem korak naprej v razvoju, a se je znova pojavil tekmec, ki ima skoraj sto točk več od mene. Imam teoretične možnosti za osvojitev globusa, osredotočil se bom na svoje skoke in opazoval, kaj se bo dogajalo iz dneva v dan.

Slovenci redko končajo svetovni pokal med najboljšo trojico v skupnem seštevku. Peterka je bil dvakrat prvi, vi ste bili lani drugi, tudi letos boste med elito, Ulaga je bil tretji leta 1988.

Ko sem stopil v svetovni pokal, Slovenci nismo blesteli in lep uspeh je bila že uvrstitev enega med najboljših deset in še enega med dvajset. Letos nas je šest med najboljšimi 30 v skupnem seštevku, že drugo sezono se Slovenec bori za globus. Človek se razvadi uspehov, ko pa jih ni, spoznaš, kaj je bilo v preteklosti resnično dobro.

Med slovenskimi ljubitelji skokov je veliko razprav o sodniških ocenah. Kako jih doživljate?

Zelo različno. Po tekmi v soboto v Oslu, ko sem izgubil zmago za tri desetinke, sem točno vedel, kje sem dal sodnikom možnost, da mi odščipnejo pol točke. Če bi skočil tri metre krajše, bi dobil boljše ocene, ker ne bi bilo toliko pritiskov ob doskoku. A se je tudi že zgodilo, da sem ob slabem doskoku dobil boljše ocene, kot sem jih zaslužil.

Na letalnicah so pri poletih v bližini 250 metrov izjemno hudi pritiski ob doskokih. Strokovnjaki pravijo, da so bile ob vašem rekordnem poletu 250 metrov v Vikersundu sile takšne, kot če bil imeli na ramenih še štiri Prevce. Kako ste jih občutili?

Težji je bil pristanek pri 246 metrih kot pri 250 metrih, ker sem imel izkušnjo z ekstremno daljavo. Adrenalin je ob takšnem poletu izjemno močan, telo pod njegovim vplivom zmore veliko več in silnih pritiskov sploh nisem zelo čutil.

Ali že komaj čakate, da bo sezone konec?

Vseeno mi je, saj sem povsem vajen ritma treningov in tekem. Ko sem imel v torek trening šele popoldne, na prosto dopoldne sploh nisem več vedel, kaj naj delam, kam naj grem. Morda bi bilo celo bolje, da bi sezona še trajala, da se ne bi izgubil v brezdelju.

Kaj bi spremenili, če bi lahko čas zavrteli na začetek sezone?

Kakšne tekme bi se lotil bolj umirjeno, saj sem nekajkrat izsiljeval rezultat. Tekem ali kakšnega skoka še vedno ne bi izpuščal. S tremi skoki za trening se mi skakalnica bolj usede v glavo kot le z dvema. Zame je zelo pomembna poskusna serija na dan tekme, s katero pridem v ritem tekme. Pravim mu skok, s katerim pretresem kosti, da je telo šokirano in pripravljeno na podvig.

Kako ste prenašali vlogo favorita, v kateri ste se v letošnji zimi znašli prvič?

Kot dejstvo, vlogo favorita jemljem kot del svojega razvoja. Ko sem pet let postopoma šel proti svetovnemu vrhu, ni bilo pričakovanj glede zmag. Ko prideš na visoko raven, tudi sam od sebe pričakuješ, da boš na stopničkah in zmagoval. Če mi nekaj tekem ni šlo, sem začel izsiljevati rezultat. Na prvi tekmi mi je še uspelo, nato se ni izšlo po željah in edina rešitev je bila, da sem se umiril ter naredil korak nazaj. Če veš, v čem je problem, ga lahko odpraviš.