Napovedane spremembe zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) že nekaj časa vznemirjajo kolektivne organizacije. Četudi na naše prošnje, da se do zakonskega predloga opredelijo, odgovarjajo, da s spremembami še niso uradno seznanjeni, že pregled lobističnih stikov kaže nasprotno. Združenje Sazas je tako samo v januarju zabeležilo 41 lobističnih stikov v državnem zboru, kar ga uvršča na prvo mesto lobistov, ki so bili dejavni v obdobju med septembrom 2014 in februarjem 2015, torej v času sedanjega parlamenta.
So pa včeraj z ministrstva za gospodarstvo sporočili, da predlog zakona, ki so ga pripravili v sodelovanju z uradom za intelektualno lastnino (UIL), pošiljajo v javno obravnavo. »Zakon naj bi bil sprejet v juliju,« pojasnjujejo na ministrstvu. Da bodo izboljšale nadzor oziroma izvajanje zakonodaje na področju avtorske in sorodnih pravic, so sicer vladne stranke SMC, SD in DeSUS napovedale že v koalicijskem sporazumu.
Kolektivne organizacije: Počutimo se izključene
Kot smo poročali sredi januarja, ko so koalicijski poslanci na svojih mizah že imeli predlog novele ZASP – nekaj dni kasneje so kolektivne organizacije tudi začele lobirati v državnem zboru –, se zakon usklajuje z evropskim pravnim redom, največ sprememb pa se nanaša na delovanje kolektivnih organizacij. Po spremenjeni zakonodaji bi UIL, ki je v zadnjem obdobju sprožil več kot 70 nadzorstvenih postopkov zoper kolektivne organizacije, dobil večje pristojnosti in s tem tudi večji nabor ukrepov zoper tiste, ki kršijo zakonodajo. Med te spadajo (javni) opomini, denarne kazni za poslovodstva kolektivnih organizacij in njihov odpoklic. Poleg tega bi se v luči vzpostavitve večjega nadzora imetnikov pravic povečal tudi notranji nadzor kolektivnih organizacij.
Med kolektivnimi organizacijami in pripravljalci zakona so razhajanja v oceni, v kolikšni meri so slednji upoštevali predloge kolektivnih organizacij. Na Sazasu pravijo, da so na UIL večkrat dali pobudo za sodelovanje pri podaji mnenj in stališč na direktivo EU pri oblikovanju predlogov za spremembe zakona, a ostali brez vabila k sodelovanju. Tudi v IPF so zbirali podatke o primerih dobre prakse in rešitvah v drugih državah, a pravijo, da k pripravi zakona niso bili povabljeni. Podobno pravijo na AIPA: »Žal nam je, da niti pripravljalci zakona niti uradniki niso izvedli niti enega študijskega obiska pri nas, kjer bi se lahko seznanili, kaj in kako delamo.« Povsem drugače vidijo zadevo na gospodarskem ministrstvu: »Pri pripravi predloga so bila, kolikor je bilo mogoče, upoštevana stališča in mnenja zainteresirane javnosti k predlogu, ki je bil objavljen avgusta 2013 na naši spletni strani.«
Kljub izključenosti še kako vključene
Ne glede na »poslušnost« pripravljalcev zakona pa iščejo kolektivne organizacije poti do odločevalcev tudi na druge načine, med drugim z lobiranjem neposredno pri zakonodajalcu. Ko smo se pretekli mesec obrnili na organizacije, da bi nas seznanile s svojimi pogledi na predlog zakona, so nam odgovarjale, da predloga ne poznajo, saj ta še ni v javni razpravi. Kljub temu pa je iz podatkov na spletni strani komisije za preprečevanje korupcije razvidno, da so nekatere tako rekoč istočasno, tj. sredi januarja, prav na temo problematike avtorske in sorodnih pravic ter sprejemanja ZASP lobirale pri poslanskih skupinah SMC in SD. »Združenje Sazas ni uradno seznanjeno s predlogom sprememb ZASP,« so nam še pred dnevi sporočili iz te organizacije, a je samo v letošnjem letu prav na temo ZASP vzpostavila kar 41 lobističnih stikov s poslanci, s čimer je po številu stikov prehitela vse druge lobiste. 25-krat so lobirali pri SMC in 16-krat pri SD. Lobistične stike na temo novele ZASP je vzpostavil tudi zavod IPF, dvakrat pri stranki SMC, enkrat pri ministrstvu za gospodarstvo.
Zato nas je pri lobiranih strankah tudi zanimalo, kako gledajo na aktualni predlog ZASP. V poslanski skupini SD bi utegnili stiki s Sazasom obroditi sadove: »Namesto da bi se probleme na tem področju odpravljalo, se ustvarja nove. Socialni demokrati smo izrazili veliko zaskrbljenost zlasti nad predlogom, po katerem naj kolektivne organizacije ne bi več delovale kot nepridobitne osebe, kar je celo v neposrednem nasprotju z direktivo, ki jo moramo v pravni red vnesti do aprila 2016. Ob tem želimo posebej poudariti našo podporo tistim določbam, ki sledijo izpričanemu interesu vseh deležnikov, to je vzpostavitev transparentnega in pravičnega okolja, v katerem naj delujejo upravljalci avtorske in sorodnih pravic.«
Nekateri naši sogovorniki sicer že napovedujejo, da bo tudi tokratni poskus spremembe ZASP padel v vodo. Ob tem omenjajo pritiske v obliki anonimnih pisem, ki naj bi jih bili tudi sedaj deležni v premierjevem kabinetu, na gospodarskem ministrstvu in UIL, povezave med politiki oziroma strankami in posamezniki iz kolektivnih organizacij ter zamenjave direktorjev UIL, do katerih je prišlo prav v obdobjih, ko so se napovedovale spremembe zakonodaje.
