Komisija je glede prenosa evropske zakonodaje EU o odpadni električni in elektronski opremi v nacionalno zakonodajo poleg Slovenije danes pozvala še Madžarsko in Nemčijo, so sporočili iz Evropske komisije.
Namen nove direktive o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo, ki jo morajo članice vnesti v nacionalno zakonodajo, je preprečitev ali zmanjšanje škodljivih učinkov ustvarjanja in upravljanja z opremo na človeško zdravje in okolje ter izboljšanje učinkovitosti in splošnih učinkov uporabe virov.
Rok za prenos je potekel 14. februarja, nato pa so Nemčija, Madžarska in Slovenija 31. marca prejele prvi uradni opomin. Komisija jim bo zdaj poslala obrazloženo mnenje.
Slovenija je sicer komisijo že obvestila, da pripravlja predpis za prenos zakonodaje, ki naj bi bil sprejet najpozneje do konca oktobra.
Članice morajo vzdrževati minimalne zaloge nafte
V Bruslju so danes Slovenijo, pa tudi Belgijo, Luksemburg, Latvijo in Nizozemsko, pozvali še, da v celoti izpolnijo svoje obveznosti do zakonodaje v zvezi z zalogami nafte. Nova direktiva o zalogah nafte namreč zahteva, da morajo države članice vzdrževati minimalne zaloge nafte, ki ustrezajo povprečnemu dnevnemu neto uvozu za 90 dni ali povprečni dnevni domači porabi za 61 dni, pri čemer se upošteva večja količina.
Rok za prenos direktive je bil 31. december 2012. Zaradi pomena nafte za energetsko mešanico virov v EU, velike odvisnosti EU od dobave surove nafte in naftnih proizvodov ter geopolitične negotovosti na mnogih območjih proizvodnje je, kot so poudarili na komisiji, bistveno, da vse države EU izpolnijo svoje obveznosti.
Še opomin zaradi nepopolnega prenosa pravil o čezmejnem zdravstvenem varstvu
Evropska komisija je danes Sloveniji, Češki in Romuniji poslala uradno zahtevo, da jo obvestijo o popolnem prenosu direktive o čezmejnem zdravstvenem varstvu. Če komisije v dveh mesecih ne bodo obvestile o popolnem prenosu direktive, lahko zadevo predloži Sodišču EU.
Rok za prenos je bil namreč 25. oktober 2013, trojica držav pa je direktivo doslej v nacionalno zakonodajo prenesla le delno, so zapisali v Bruslju.
Ta direktiva določa pravice pacientov, da se odločijo za zdravstveno varstvo v drugi državi članici in zahtevajo povračilo doma. Nalaga tudi, naj zdravstveni sistemi in izvajalci zdravstvenega varstva pacientom zagotovijo informacije, ki jih potrebujejo za ozaveščeno odločitev o svojem zdravljenju.
