V kratkem, ko bodo s trgovskih polic izginili zadnji zmogljivejši talni sesalniki, ki trenutno predstavljajo več kot tri četrtine celotne ponudbe, boste lahko do njih prišli le še tako, da jih boste kupili nekje pod pultom in brez računa ali pa jih pretihotapili iz ene od držav zunaj Evropske unije.
Trgovci bodo stare zaloge lahko prodajali
Od začetka tedna sta v EU prepovedana proizvodnja in uvoz vseh talnih sesalnikov, katerih moč motorja presega 1600 vatov. Za nova pravila, ki so vzbudila veliko negodovanja med proizvajalci in trgovci, so zaslužni v Bruslju, kjer so sprejeli posebno direktivo. Po tej zaslugi bodo državljani EU čez tri leta doživeli nov šok, saj bodo od takrat smeli kupovali le še sesalnike, ki ne bodo močnejši od 900 vatov. Če se malce pošalimo, bomo pri kupovanju teh osnovnih pripomočkov za čiščenje doma okusili čas prohibicije. Za »vročo robo« lahko namreč označimo veliko večino sesalnikov proizvajalcev Hoover, Philips, Bosch..., ki jih lahko še danes najdemo v trgovinah in na spletnih straneh tehničnih trgovcev.
V začetku dvajsetega stoletja je bila za tako drastične omejitve kriva družbena škodljivost alkoholizma, zdaj pa gre za nujno potrebno varčevanje pri porabi električne energije, ki bi sicer ušla z vajeti. Evropski strokovnjaki so izračunali, da bomo prihranili toliko energije, kot je proizvedejo štiri elektrarne ali je v letu dni porabi 5,5 milijona gospodinjstev. Vsako od njih naj bi za sesanje po novem v povprečju porabilo 62 kilovatnih ur, od septembra 2017 pa le še 43 kilovatnih ur. Seveda ob pomembni podmeni, da bodo za sesanje porabili enako količino časa.
Medtem ko se mnogi sprašujejo, zakaj se evropski birokrati raje ne ukvarjajo s pomembnejšimi zadevami, veliki proizvajalci sesalnikov pa že pripravljajo tožbe, se trgovci zaradi tega ne hudujejo. Tudi po 1. septembru jim je dovoljeno prodajati stare zaloge, če so jih kupili pred tem. »Našim kupcem ponujamo nove modele sesalnikov, ki so že v skladu z novo zakonodajo, prav tako pa imamo na zalogi še dovolj starejših modelov, da bomo prehod lahko speljali postopoma,« so sporočili iz Merkurja. Prodajalci bodo morali sesalnike po novem označevati tudi s posebno energijsko nalepko, iz katere bodo razvidni energijski razredi (najboljši je A, najslabši G), učinkovitost zadrževanja prahu, čiščenja trdih talnih površin, čiščenja tekstilnih talnih oblog, povprečna poraba energije in glasnost v decibelih.
Potrošniki ne bodo prikrajšani za učinkovitost sesalnikov
Tudi proizvajalci, vsaj nekateri, so se na spremembe že pripravili. »S proizvajalci sesalnikov smo v zadnjem letu intenzivno sodelovali in poiskali optimalne rešitve za prehodno obdobje, to je prilagoditev obstoječih platform sesalnikov na novo zakonodajo, in predstavili tudi končno rešitev, ki bo zadovoljevala zakonske omejitve moči sesalnikov po letu 2017, ko bo vhodna moč padla pod 900 vatov. Za ta namen smo z inovativnim pristopom razviti sesalno enoto s 30 odstotkov manjšo maso od obstoječe izvedbe,« je povedala Jožica Rejec, predsednica uprave Domela, kjer izdelujejo vakuumske motorje oziroma sesalne enote za globalne proizvajalce. Tudi po prepovedi bodo močnejši motorji končali v sesalnikih, namenjenih drugim trgom.
»Glede na izsledke testiranja potrošniških organizacij kaže, da potrošniki z novo direktivo ne bodo prikrajšani za učinkovite sesalnike,« so neomajni pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). Opozarjajo, da nazivna moč sesalnikov nima neposredne povezave z njihovo dejansko učinkovitostjo, ki jo izmerimo pri vstopu v sesalno cev. Za potrošnika je zagotovo pomemben podatek o dejanski sesalni moči, ta je lahko od manj kot 200 in celo do 500 vatov. Pomembne pa so še nekatere druge lastnosti, kot je oblika krtač, cevi, učinkovitost filtrov in podobno. Po besedah odgovornih v ZPS so izdelovalci sesalnikov dolga leta kot nekaj boljšega promovirali večjo nazivno moč motorjev. »Kaj bodo zdaj izpostavljali, bomo videli,« so dodali.
