Mladinska knjiga Založba (MKZ) se je lani januarja po stečaju holdinga Zvon Dva znašla v njegovi stečajni masi. Holdingov 69-odstotni delež v MKZ so zasegle banke upnice z Abanko na čelu, ki vodi bančni konzorcij za prodajo paketa delnic MKZ. Kupca zanj po nekaterih neuradnih pogovorih z gospodarskimi družbami iz Slovenije in tujine še niso našli.

MKZ naj proda zunanji posrednik

Banke upnice so se v prodajo MKZ tujim interesentom podale lani precej nespretno in naivno, ocenjuje vir, ki želi ostati neimenovan. Prodaje v založniškem korporacijskem svetu praviloma potekajo z dogovorom med lastniki ali pa pri tem sodelujejo zunanji posredniki, specialisti za prodaje založb. »Do predsednika koncerna, ki ima promet enak več slovenskim letnim proračunom, uradnik z banke nima dostopa. Potrebovali bi ljudi, ki so jim ta vrata odprta in znajo sodelovati pri oblikovanju cene. Morali bi najeti koga iz Nemčije, Velike Britanije ali Francije, kjer imajo nekaj tovrstnih specialistov,« je dejal naš vir.

To se še ni zgodilo, zato je v zgodbo pred mesecem dni vstopila družba Kompas MTS in podala nezavezujočo ponudbo. Hkrati so se pojavile ocene, da želijo trgovati z nepremičninami, ki jih ima MKZ v lasti, založniško dejavnost pa prepustiti strateškemu partnerju. Za Kompas MTS naj bi bili po poročanju časnika Finance posebej mamljiva poslovna stavba, v kateri je tudi knjigarna Konzorcij, in skladišča z logističnim središčem na Brnčičevi cesti. Ali bo Kompas MTS podal tudi zavezujočo ponudbo, naj bi bilo znano do konca meseca. Za zdaj je potrjeno le to, da so končali skrben pregled podjetja.

Dober lastnik je v interesu bank

Direktor založbe UMco Samo Rugelj opozarja, da ni prišlo do transparentnega preverjanja poslovnega interesa domačih subjektov za to podjetje. »To je zdaj premoženje bank in z njim lahko seveda delajo, kot mislijo, da je najbolje. Naj pa seveda ne trdijo, da so v zvezi s prodajo Mladinske knjige poskušale narediti vse, kar je mogoče,« je za Dnevnik dejal Rugelj.

Eden naših virov meni, da je v tem trenutku MKZ tujemu lastniku težko prodati, saj ratingi Sloveniji padajo. Če že, bi se ta podal v nakup z domnevo, da bi s pomočjo MKZ poskušal obvladovati tudi hrvaški in srbski trg. V račun velja vzeti, da je MKZ po prometu druga največja založba na Hrvaškem, največja založba v Srbiji, je tudi solastnica največje knjigotrške mreže na Hrvaškem in poleg približno 55 knjigarn v Sloveniji še lastnica štirih v Srbiji. Podjetje ima v zadnjih letih nekaj manj kot 100 milijonov evrov letnega prometa in približno 20 milijonov evrov kreditov, ki jih redno servisira. V interesu bank je MKZ prodati tistemu, ki jo bo znal ohranjati pri življenju, ker je to jamstvo, da bodo krediti poplačani, ocenjuje vir. Da bi podjetje prodali za relativno nizko vsoto (v nezavezujoči ponudbi Kompasa MTS je bil za skoraj 70-odstotni delež ponujenih 13,6 milijona evrov) in za povrh še nekomu, za katerega niso prepričani, da bo podjetje ohranil, zato ni najbolj razumno in je po ocenah nekaterih strokovnjakov za banke poslovno bistveno bolj tvegano kot ohraniti lastništvo.

Banke bodo MKZ prodale

Za oceno smo poklicali tudi stečajno upraviteljico holdinga Zvon Dva Vido Gaberc, ki meni, da spremembe lastništva MKZ ne gre pričakovati pred objavo letnega poročila, ki ga bodo predložili Ajpesu do konca meseca. »V Abanki vodijo prodajo in se name ne obračajo. Vendar je trenutek takšen, da bodo vsi najprej počakali na letne rezultate MKZ. Vemo namreč, da je vsepovsod krizna situacija.« Banke bodo po njeni oceni zasežene delnice navsezadnje prodale in kot dober lastnik bi to morale storiti po čim višji ceni. Tako na Abanki kot na MKZ poslovnih odnosov in odločitev ne komentirajo.

»Banke običajno nimajo v lasti založb, saj je založništvo posebna dejavnost, zelo odvisna od vsebine. Lahko bi poskusile najti strateškega lastnika, ki ima interes dejavnost v podjetju razvijati,« meni Rugelj, ki zato deli mnenje, da je za slovenski založniški trg pomembno vprašanje, kdo bo novi lastnik MKZ. »Knjigarniška prodaja knjig večine založb sloni na prodaji knjig v trgovinah MK. Če novi lastnik ne bo imel dolgoročnega interesa vzdrževanja knjigotrške mreže, bi se slovensko založništvo znašlo v velikih težavah.«

Mreža knjigarn posebno dragocena

Po mnenju poznavalcev sta najbolj verjetna dva scenarija. Po prvem bo Kompas MTS kupil MKZ. Po drugem scenariju bo MKZ ostala v lasti bank, razen če se bo poslovanje zelo poslabšalo. Prodaja sicer pada, a za zdaj ne tako drastično, da bi to postavljalo pod vprašaj obstoj podjetja.

Srednjeročno je največja nevarnost za slovenski založniški trg, da bi ugasnila mreža knjigarn. MK Trgovina tudi, če MKZ nima nobene uspešnice, zaradi svoje odprtosti prodaja knjige drugih založb. Poleg tega obstaja nevarnost, da novi lastnik ne bi razumel posebnosti knjižnega založništva – dejstva, da veliko knjig dela izgubo oziroma pokrije le lastne stroške in da se zgodi le nekaj uspešnic, ki pokrijejo vse preostale minuse in jih je nemogoče predvideti. »Trik je v tem, da za uspeh potrebuješ široko ponudbo; če te ni, potem tudi uspešnic ni,« nam je ta vidik snovanja knjižnih programov osvetlil direktor Cankarjeve založbe in profesor Miha Kovač.

Potres v slovenskem založništvu?

Mladinska knjiga Trgovina je pomembna tudi kot distribucijski kanal: založba Modrijan denimo zadnja leta v knjigarnah Mladinske knjige ustvari kar dve tretjini prihodkov iz knjigarn. Njihovo zaprtje bi torej Modrijanu v hipu znižalo prihodke splošnega programa za približno 20 odstotkov ali več, je za Dnevnik ocenil direktor te založbe Branimir Nešović. To je tudi približen delež prihodkov, ki jih po navedbah direktorja založbe Sanje Roka Zavrtanika v knjigarnah MK ustvari njegova založba.

»Če novi kupec, kdor koli že, ne bo ohranil knjigotrške dejavnosti MKZ, ki je posebno v teh kriznih razmerah nedonosna, da ne rečem izgubarska, bi imela ta odločitev katastrofalne učinke za slovenski knjižni trg. Tudi če se vsi preostali založniki sestavimo skupaj, ne zmoremo doseči tako visoke prodaje svojih knjig kot v knjigarnah MK,« je povedal Nešović, ki dvomi o tem, da bi se za celotno skupino MK pojavil tuji strateški partner. »Premajhni smo za zunanjega strateškega partnerja, notranjega pa ne vidim, ne glede na to, ali sedi na denarju v Sloveniji ali kje drugje. Knjige so premalo donosne.«

Izgubiti MKZ bi pomenilo veliko izgubo, ne glede na to, da so bila obdobja, ko je s konkurenco ravnala neprimerno in jo izsiljevala, se spominja Nešović. »Ko so Belgijci kupovali Pivovarno Union, se je pri nas menda zbudil nacionalni interes. Če ima pivo svojo nacionalno aromo in noto, je logično, da bi moral biti za založbo oziroma knjigotrško mrežo nacionalni interes še toliko večji,« pripominja Nešović.

V igri še druge možnosti

Scenarij, da bi MKZ kupilo katero drugo založniško podjetje ali več založnikov skupaj, tudi po oceni našega vira ni verjeten. DZS je zadolžen veliko bolj kot MKZ, Učila International in Modrijan imata vsak manj kot 8 milijonov evrov prometa, strateška odločitev koncerna Klett (lastnika založbe Rokus) pa je, da na slovenskem trgu izdaja le učbenike.

»Če banke MKZ prodajajo po relativno nizki ceni, ki je v določeni meri posledica gospodarske krize, bi bilo seveda najbolje, da jo prodajo nekomu, ki želi nadaljevati osnovno dejavnost, torej izdajanje in prodajo knjig,« poudarja Rugelj. »Obstajajo še druge možnosti, recimo ta, da podjetje kupijo zaposleni in drugi zainteresirani, s čimer postanejo njegovi delničarji. Če bi bilo vlagateljev denimo 400 in je zadnja cena recimo 10 milijonov evrov, potem to v povprečju pomeni 25.000 evrov na vlagatelja, kar za posameznika ni nedosegljiva vsota, za podjetje pa sploh ne,« vidi Rugelj še eno možnost spremembe lastništva.

 

 

 

 

Premisleki