Kot je za STA pojasnila Zamida, ki skrbi za e-knjižnico in knjigarno Biblos, e-knjige med drugim prinašajo nov segment kupcev, saj se mladi, inovatorji in "trendsetterji" selijo na splet, nikakor pa e-založništvo ne vodi v ukinitev klasičnih založb in založnikov, kot menijo nekateri.
Strokovnjak avtorskega prava in nadzornik pri založbi Fischer Stiftung Joachim Kersten, ki je Ljubljano obiskal v okviru izobraževanja E-založništvo od A do Ž, poudarja, da je pri e-založništvu pozitivno predvsem to, da je za avtorje in založbe najboljša in legalna možnost delovanja na spletu.
"Splet namreč temelji na brezplačnosti, draž interneta je v tem, da ni potrebno ničesar plačati. E-knjiga izrablja digitalne možnosti, saj ne razlašča niti založnikov niti avtorjev. Avtorji torej za prodane e-knjige dobijo honorar, kot ga dobijo za tiskane knjige," je dejal za STA.
Kot enega izmed razlogov, da so se pogledi slovenskih založnikov zmehčali, pa Zamida navaja tudi subvencije, ki jih javna agencija za knjigo namenja za pretvorbo v elektronski format epub. A kljub zmanjševanju števila založnikov, ki bi v osnovi odklanjali vsakršno delovanje, povezano z e-knjigami, jih nekaj še ostaja.
Po besedah tehničnega direktorja Beletrine Marka Hercoga imajo založniki v tem trenutku predvsem tehnične težave. "Treba je poznati kar nekaj podrobnosti; predvsem pa je razlog ta, da se standardi še izpolnjujejo in bodo, recimo, čez kakšno leto na ravni, ko bomo lahko govorili o dobri osnovi. V tem trenutku smo še v razvojni fazi," je pojasnil za STA.
Glavno težavo Hercog sicer vidi v odklonu od klasičnega založniškega sveta, saj je e-knjiga bolj podobna "spletni strani kot pa knjigi, kakršne so bili navajeni založniki in oblikovalci". "Takšen preskok ni mogoč kar čez noč, zato se tukaj precej ustavljajo," je poudaril.
Tehnologije napredujejo, poznavalci po vsem svetu pa zato priporočajo zunanje izvajalce. "Preveč je stvari, ki bi jih bilo treba zelo hitro osvojiti, tako lahko izgubiš precej časa," dodaja Hercog.
Tudi sodelovanje med založniki se je v zadnjem letu izboljšalo oziroma je "v strmem vzponu". Beletrina tako sodeluje z več kot 30 različnimi založniki. Med drugim je v testnem obdobju Biblosa z nekaj naslovi sodelovala tudi Mladinska knjiga.
Skupnega jezika Beletrina in Mladinska knjiga sicer ne najdeta v primeru izposoje e-knjig knjižnicam oziroma njihovim članom, saj slednja zaenkrat to možnost popolnoma zavrača. "Navkljub pogovorom, da bi v izposojo dali vsaj program knjig, ki so subvencionirane s strani države, zaenkrat še ni prišlo do tega koraka," poudarja Zamida.
V svetu se rast prodaje e-knjig sicer nekoliko umirja, v ZDA je na začetku lanskega leta celo nekoliko padla. A vseeno delež prodaje e-knjig v ZDA dosega že 35 odstotkov.
Najbolj razvita sta e-knjižna trga v ZDA in v Veliki Britaniji, medtem ko so trgi v celinski Evropi, ki sicer rastejo, razviti nekoliko manj. Tržni deleži e-knjig so, razen v Nemčiji, ki je letos presegla to mejo, nižji od deset odstotkov.
Zamida ob tem poudarja, da v Sloveniji vse do lani pravzaprav sploh ni bilo mogoče govoriti o obstoju e-knjižnega trga, saj je bila produkcija oziroma ponudba e-knjig zanemarljiva - bilo jih je manj kot 1000. Ob tem tudi ni bilo prodajnih poti, ki bi na varen način omogočali prodajo e-knjig slovenskih založnikov.
Na Biblosu Beletrina od začetka delovanja dnevno povprečno proda 25 e-knjig, kar je po besedah Zamide podatek, ki prepriča že vsakega založnika, da je vredno sodelovati.
Ob tem poudarja, da morajo založbe precej pozornosti nameniti tudi širitvi e-gradiv, saj po začetnih podatkih raziskave, ki jo med uporabniki portala izvajajo pri Beletrini, bralci pogrešajo večjo ponudbo različnih žanrov in naslovov.
"Čim hitreje moramo delati na ustvarjanju pestrosti pri ponudbi e-gradiv, da bodo bralci slovensko e-knjižno ponudbo jemali resno in bodo z njo zadovoljni. V nasprotnem primeru bomo kaj hitro priča vedno številčnejšemu branju e-knjig v angleščini," še poudarja.
