JUGOSLOVANSKA VOJSKA KAPITULIRALA
Nemčija je včeraj popoldne uradno naznanila, da so se »preostali oddelki jugoslovanske armade« brezpogojno podali in da je vojevanje prenehalo na vseh jugoslovanskih frontah. (...)
Nemci pravijo, da ni nobene prave vlade v Jugoslaviji, vsled česar je bilo sporazumljeno za kapitulacijo s srbskimi vojaškimi oblastmi.
Ker, razen Hrvatske, ki je razglasila svojo neodvisnost, v Jugoslaviji ni nikake vlade, je edina oblast v deželi nemška armada.
Strmoglavci zlomili jugoslovansko vojsko
Vojna z Jugoslavijo je trajala samo 12 dni, v katerih so se Nemci posluževali velikega števila tankov, posebno pa strmoglavcev, ki so neprestano napadali jugoslovansko armado in razbijali ceste in železnice. Ti napadi so bili tako siloviti, da je bila odporna sila jugoslovanske armade zlomljena in ji ni preostalo drugega kot podati se.
Nič ni znanega o pogajanjih
Kdo se je pogajal za kapitulacijo jugoslovanske vojake, ni znano. Tudi o notranjem položaju v Jugoslaviji ni ničesar znanega. Pred štirimi dnevi je prišlo iz zelo zanesljivega vira poročilo, da je jugoslovanska vlada odpotovala iz Vrnje Luke. Kje se nahaja mladi kralj Peter II. in ministrski predsednik general Simovič, ni znano že od početka sovražnosti.
Po nekaterih poročilih, ki so prišla v Berlin, je mogoče sklepati, da se je za kapitulacijo armade pogajal general Mirković, ki je skupno z generalom Simovićem 27. marca strmoglavil vlado kneza Pavla in ministrskega predsednika Cvetkoviča. Toda pogajati se je bilo treba zelo malo: sestalo se je nekaj štabnih častnikov na dogovorjenem kraju in jugoslovanski zastopniki so morali dovoliti v brezpogojno predajo.
Jugoslovanska armada se je hrabro borila in je Nemcem prizadela velikanske izgube. Samo v enem dnevu so uničili 200 nemških tankov. Navzlic junaškem odporu pa so nemške oklopne divizije vedno bolj silile v osrčje dežele in jugoslovanska armada je bila razkropljena in so se po raznih krajih bojevali samo posamezni oddelki.
Sredi najljutejših bojev pa je Hrvatska razglasila svojo neodvisnost in mnogo Hrvatov je dezertiralo iz jugoslovanske armade.
Glas naroda, 18. aprila 1941
JUGOSLAVIJO ZADENE USODA POLJSKE – Naziji delajo načrt za nje razkosanje
Kranjska dodeljena pod nazijskega glavarja Koroške, dočim dobi spodnja Štajerska svojega glavarja. – Hrvaška »neodvisna«. – Italija, Ogrska in Bolgarija dobe svoj del.
Berlin, Nemčija. – Med tem, ko nemški vojaški krogi trdijo, da je jugoslovanska armada, katera je štela baje nad en milijon mož, tako razbita, da je nje končne popolne kapitulacije pričakovati v najkrajšem času, se pa istočasno že delajo načrti, kako naj se Jugoslavija, ta najnovejša žrtev nazijske vojne mašine, tako razdeli, da ne bo od nje grozila nobena nevarnost več. In res bo ta država tako razkosana, da o Jugoslaviji, kakoršna je obstojala prej, niti sence ne bo ostalo. (...)
Kako se bo ta razdelitev izvršila, še ni natančno določeno, toda začetek je že storjen. Kot se je v sredo objavilo, je za ozemlje spodnje Štajerske že določen nazijski glavar, namreč neki dr. S. Ueberreither, dočim se je Kranjska dodelila dosedanjemu glavarju Koroške, dr. F. Kutschera. Glede ostalega ozemlja je gotovo le toliko, da dobe Hrvati svojo »neodvisno« državo, katero jim je Hitler že priznal in katera bo igrala nekako tako mizerno vlogo kakor Slovaška, namreč, da bodo morali Hrvati popolnoma neodvisno delati tako, kakor jim bodo ukazali naziji. (…) Tako bo Jugoslavija po 22. letih svojega obstoja izginila z zemljevida, a, kakor trdijo njeni optimisti, ne za dolgo, češ, da bo napihnjeni balon nazijskega imperija kmalu začel pokati.
Amerikanski Slovenec, 18. aprila 1941
Predaja jugoslovanske vojske
Vrhovno poveljstvo nemške armade poroča, da je jugoslovanska vojska snoči prenehala z boji
Berlin, 18. aprila, f. (DNB) Vrhovno poveljstvo nemške vojske je snoči objavilo, da je jugoslovanska vojska snoči ob 21. prenehala z boji, v kolikor ni bila poprej razorožena. Danes ob 12. sledi kapitulacija vse jugoslovanske vojske.
Berlin, 18. aprila, f. K predaji srbske vojske poudarja nemški radio, da je poteklo komaj deset dni, odkar so se začele nemške operacije, pa je bila srbska uničena. Pokazalo se je zopet enkrat, da so vse angleške obljube varljive in da prihaja angleška pomoč vedno prepozno. Sedaj bodo skušali Angleži vreči krivdo na Srbe, češ da so začeli pogajanja z angleškim generalnim štabom prepozno. Komentarji zaključujejo, da so morale srbske matere in žene žrtvovati svoje može in sinove za Angleže.
Angleški očitki jugoslovanskim generalom
Rim, 18. aprila, c. »Il Piccolo« poroča iz Lizbone: Maršal lord Milne, ki je v zadnji svetovni vojni poveljeval angleškim četam v Solunu, očita v »Sunday Chroniclu« jugoslovenski vojaški komandi, ker je skušala napasti Italijane v severni Albaniji, mesto da bi poslala vse svoje sile v Južno Srbijo in tako skušala priti v neposreden stik z grško vojsko. Lord Milne pripisuje temu pogrešku katastrofalen izid balkanske vojne. Lord Milne ne pove, zakaj Angleži in Grki niso takoj podvzeli iniciative za uresničenje te življenjske zveze. Angleži znajo kritizirati dejanja drugih, sami pa ne store tega, kar očitajo drugim. Lord Milne skuša očividno zvaliti vso krivdo na jugoslovenske generale, da bi opral angleško vlado. (…)
Slovenski narod, 18. aprila 1941
