Tovarna Rog je zadnja priložnost za umestitev akademij v mesto

Ideja za umestitev umetniških akademij v Rog nikakor ni nova, saj je celo starejša od projekta za izgradnjo novega kompleksa akademij na travniku pod Golovcem. Na Fakulteti za arhitekturo je bilo v preteklih desetletjih opravljenih kar nekaj prostorskih preizkusov, ki so pokazali, da je stavba tovarne Rog nadvse primerna za vse tri akademije, ne le za AGRFT. Biro Sadar&Vuga je že leta 2000 s posebno študijo, ki jo je naročilo mesto, dokazal, da je možno zgraditi skupni objekt akademij na dvorišču Roga, tudi če zgradbo nekdanje tovarne namenimo drugim dejavnostim. Zato je toliko bolj nerazumno, da v mestu ni prostora za umetniške akademije, tovarna Rog pa je uradno »prazna« že več desetletij in se zanjo iščejo ustrezni programi. Aktualni projekt revitalizacije Roga v center sodobnih umetnosti bi bil programsko sicer brez dvoma dobrodošel, a je po mnenju mednarodnih strokovnjakov za oživitev industrijskih objektov »na napačni poti«, kot je pokazal posvet v Mestnem muzeju leta 2012. Enostavno zato, ker je za Ljubljano in za naše gospodarske sposobnosti prevelik in preambiciozen.

Urbanistični svet za Ljubljano je leta 2006 z javno izjavo predstavil strokovne pomisleke h gradnji umetniških akademij »na ledini«, izven mestnega središča, daleč stran od ostalih univerzitetnih, kulturnih in izobraževalnih ustanov. O razlogih za umestitev univerzitetnih programov v mesto je bilo v zadnjega pol stoletja mnogo zapisanega in izrečenega. A vsakokrat, ko so posamezne fakultete pokazale potrebo po novih prostorih, se je začelo iskanje proste lokacije na najbližjih travnikih mestnega obrobja. Tako se pravkar končuje gradnja nove stavbe Fakultete za računalništvo v območju Biološkega središča, čeprav vsi vedo, da bi sodila v bližino Fakultete za elektrotehniko.

Tako Univerza kot mestne oblasti bi morale imeti interes, da Ljubljana ostane univerzitetno mesto. Le na ta način lahko študentje koristijo obstoječe kulturne, izobraževalne, trgovske, gostinske, rekreacijske in nastanitvene zmogljivosti mestnega središča. In le na ta način so zagotovljeni pogoji za kreditni sistem študija, ki omogoča študentom svobodno izbiro študijske ponudbe različnih fakultet. To je možno le, če so posamezne fakultete razmeščene v primerni oddaljenosti. Obenem pa Ljubljana prav z univerzitetnimi programi ohranja vitalnost kljub temu, da se je urbano življenje v veliki meri preselilo v nakupovalna središča, ki so izpraznila mnoga slovenska mesta (Koper, Celje, Novo mesto idr.). Posledice tega so v Ljubljani manj boleče predvsem zaradi študentov, ki obiskujejo predavanja, študirajo, bivajo, se prehranjujejo in zabavajo v mestnem središču. A če nam bo uspelo iz mesta pregnati še univerzo, njene fakultete in s tem preko 50.000 študentov, bo tudi naša prestolnica postala mrtvo poslovno-upravno središče.

Umetnost se v 20. stoletju seli na ulice, zapušča muzeje in galerije, ker želi med ljudi. Študenti umetniških akademij so za mesto najbolj zanimiva in vitalna populacija. Ni treba posebnega strokovnega znanja, da bi prepoznali, koliko prvovrstnih priložnosti za umestitev akademij v mestu se je naravnost ponujalo v preteklosti: od Mladike, Metelkove do Roga in Tobačne. Povsod v svetu opuščene proizvodne obrate namenjajo za izobraževalne ustanove, galerije, muzeje ipd. Znotraj mesta je danes Rog verjetno zadnja, a še vedno odlična priložnost za celovito rešitev prostorskih problemov vseh treh akademij, saj je v neposredni bližini kulturnih in izobraževalnih ustanov, ki so življenjskega pomena za izvedbo študijskih programov umetniških smeri, kot so Cankarjev dom, NUK, Filharmonija, Moderna in Narodna galerija, Filozofska fakulteta ipd.

Zmagovalni natečajni projekt za prenovo Roga, ekipe Borisa Bežana, je možno brez bistvenih arhitekturnih sprememb prilagoditi prostorskim potrebam akademij. To trdim zato, ker poznam projekt in njegovega avtorja.