Karoly Gerendai, idejni oče festivala, je leta 1993 ugotovil, da se v Budimpešti poleti pravzaprav nič ne dogaja in da mladina zdolgočasena poseda po mestu. Zato se je odločil prirediti enodnevni koncert na otoku na Donavi. Poimenoval ga je kar Sziget, torej Otok po madžarsko. Gerendaiu, ki je svojo kariero začel kot »roadie«, torej tisti, ki z glasbenimi skupinami potuje po turneji in skrbi za inštrumente ter opremo, nadaljeval pa kot glasbeni menedžer in se do 90. let uveljavil kot ključna oseba madžarske glasbene scene, tistega poletnega dne pred enaindvajsetimi leti ni bilo težko zavrteti telefona in nekaj bendov prepričati, naj nastopajo na njegovem festivalu.
V devetdesetih letih je Gerendai obiskovalcem želel zagotoviti predvsem poceni zabavo. A skozi leta je svoj koncept močno spremenil. Danes priznava, da v organizacijski ekipi ne poskušajo več zagotoviti poceni vstopnic, saj so spoznali, da je dražje lahko veliko boljše in kakovostnejše.
Od pošte, bolnišnice, policije do francoske kuhinje
Danes ožja organizacijska ekipa Szigeta šteje dobrih 50 ljudi, vsi so zaposleni za polni delovni čas in so največja festivalska družba v Evropi. V mesecih pred festivalom se tem petdesetim pridruži še več kot 10.000 ljudi, ki poskrbijo, da ideje snovalcev Szigeta postanejo realnost. Na otoku, ki ga dobršen del leta obraščata trava in plevel ter obletavajo tropi komarjev, delavci vsako leto julija namreč postavijo 75 objektov s prehrano, od stojnic s hitro prehrano do finih francoskih in italijanskih restavracij visokih kategorij, 80 barov, 1500 stranišč, nekaj 100 tušev in pralnih strojev, mobilno pošto, bolnišnico s 16 zdravniki, lekarno, trgovino, banko, policijo, garderobo in seveda kakšnih 60 prizorišč za nastopajoče, od tega pet velikih odrov. Na nezasedenih površinah v začetku avgusta zraste še šotorišče za 80.000 obiskovalcev. Toliko jih vsak dan obišče Sziget, v tednu dni, kolikor traja zabava na otoku Obudai, pa se jih izmenja slabega pol milijona, ocenjuje Andras Berta iz organizacijske ekipe festival Sziget.
Vsak dan od 5. do 12. avgusta se bo tako letos na Szigetu odvilo 250 različnih dogodkov; od koncertov, ki so seveda osnovni razlog, zaradi katerega obiskovalci prihajajo na ta festival, do gledaliških, cirkuških, plesnih, filmskih in športnih predstav, razstav, delavnic in iger. »Če sedem dni ne želite spati, vam ni treba,« se šali Berta.
Organizatorji trdijo, da »si ne prizadevajo več za to, da bi privabili največje zvezde svetovnega formata, pač pa so pozorni na to, da so nastopajoči najkakovostnejši izvajalci, ki se trenutno pojavljajo na svetovni glasbeni sceni«. Letos bodo tako na odrih Szigeta nastopali Nick Cave & The Bad Seeds, Blur, David Guetta, Franz Ferdinand, torej svetovno znani bendi, ki bodo poleti na evropski turneji. Poleg teh zvezd bodo nastopali še mnogi domači madžarski izvajalci in taki iz bližnjih evropskih držav, za katere morda še nikdar niste slišali. »Toda pustite, da vas ti bendi navdušijo; ne angleški ali ameriški, ki jih dobro poznate in ste prepričani, da so izvrstni, dovolite, da vas navdušijo madžarski ali skandinavski, za katere še nikdar niste slišali. So fantastični. Jamčim zanje,« pravi Berta. Lani je tako na Szigetu nekajdesettisočglavo publiko navduševala tudi slovenska skupina Elvis Jackson.
Proračun: od 10 do 15 milijonov evrov
Za zagotovitev sedmih dni neprekinjene zabave organizatorji vsako leto namenijo od 10 do 15 milijonov evrov. Letos je vsota na tisti nižji meji, leta 2011 pa je na primer presegla najvišjo. Vsako leto s prodajo vstopnic (za tedenske vstopnice je letos treba odšteti 229 evrov, 200 evrov za petdnevne ter 49 evrov za dnevne), hrane in alkoholnih pijač pridelajo slab milijon madžarskih forintov dobička, kar je slabih 300.000 evrov. V dveh desetletjih so se organizacijski ekipi načrti pokvarili zgolj trikrat, ko so festival končali s pozitivno ničlo oziroma z izgubo. Eno izmed takih let je bilo, ironično, leto 2011, ko so združenje Festival Awards Sziget razglasili za najboljši veliki glasbeni evropski festival. »V zadnjem trenutku, teden pred začetkom festivala, ko je bil program že tako rekoč zaključen, smo ugotovili, da bi lahko na naše odre pripeljali Princea. Plačali smo mu ogromen znesek za nastop in upali, da se bo naložba pokrila s prodajo dnevnih kart. Ni se izšlo. Končali smo z izgubo,« razlaga Berta. »A Prince je priredil vrhunski šov in morda smo prav zaradi njega dobili tisti prestižni naziv,« še doda z nasmeškom.
Kljub reki pijane mladine, ki ves teden tava skozi Budimpešto, organizatorji v dveh desetletjih niso prejeli nikakršnih pritožb mestnih oblasti. Kako bi le, saj v tem tednu dobiček naraste taksi službam, restavracijam, hotelom, trgovinam in seveda turističnim delavcem. »Opazili smo, da veliko obiskovalcev pride na Madžarsko nekaj dni pred festivalom in v mestu ostane tudi nekaj dni po koncu. Torej zagotavljamo ogromen turistični obisk,« poudarja Berta. Vsako leto organizatorji priskrbijo tudi uradno taksi službo, pri kateri jamčijo za cene in za to, da vozniki pijane mladeži ne bodo ogoljufali, posebno ugodnejšo metro karto, obiskovalci Szigeta pa so ob nakupu festivalske vstopnice upravičeni še do kopice drugih (turističnih) ugodnosti in popustov, ki niso omejene le na otok Sziget, temveč veljajo po vsej Budimpešti.
