Medtem ko se poslanci državnega zbora ukvarjajo z rebalansom proračuna, temu v prihodnjih letih grozi več novih udarcev.
Že leta 2014 Darsu in Slovenskim železnicam (SŽ) zapade v plačilo za skoraj 600 milijonov evrov posojil, ki so zavarovana s poroštvi države. V letih 2015 in 2016 bo zapadlo za več kot 420 milijonov evrov glavnic posojil, ki jih je najel Dars. K temu velja prišteti še skoraj 73 milijonov evrov, ki jih bo morala v istem obdobju Evropski investicijski banki vrniti Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ). Po dostopnih podatkih nobena od družb posojil za zdaj ne more vrniti brez pomoči države, ki jamči za njihove dolgove.
Na pleča države bi tako lahko že v prihodnjih treh letih padlo za več kot milijardo evrov dodatnih obveznosti. To pa je enako vsoti, ki jo država porabi za plače skoraj 58.000 zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v desetih mesecih. Pri tem izračunu nismo upoštevali morebitnih izplačil državnih jamstev za posojila podjetjem, ki bi v prihodnjih letih končala v stečaju. Ta so državo v štirih letih stala 65 milijonov evrov. Prav tako med dodatne obveznosti nismo zajeli odškodnin za izbrisane, morebitnih dodatnih državnih dokapitalizacij bank in proračunskega kritja sheme za financiranje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. Ta bo letos plačnike elektrike stala že rekordnih 120 milijonov evrov, pri čemer naj bi jo po aktualnih napovedih v veliki meri pokril dodatek, ki ga je država pred meseci za nekajkrat dvignila.
Dars: nad glavo države za 2,76 milijarde obveznosti
Daleč najnevarnejša potencialna javnofinančna mina države je Dars. Ta je domačim, tujim in mednarodnim bankam na zadnji dan lanskega leta dolgoval 2,76 milijarde evrov, ki jih država ne knjiži v svoj javni dolg. Že danes je jasno, da Darsu prihodnje leto ne bo uspelo zbrati več kot 400 milijonov evrov za poplačilo posojil. Gre namreč za znesek, ki za skoraj sto milijonov evrov presega vse lanske prihodke družbe. Ti se tudi v prihodnjih letih ne bodo pretirano povečali. Poleg tega, da je pred dnevi padel v vodo še en razpis za izbiro izvajalca elektronskega cestninjenja, si vlada zaradi negativnih političnih posledic najverjetneje ne bo upala dvigniti cene vinjet za osebna vozila in cestnin za tovorna vozila. Te so že zdaj blizu zgornje meje iz evrovinjetne direktive.
Glavna razloga za Darsove težave segata v čas prve vlade Janeza Janše. Ta je namreč leta 2006 z odobritvijo skoraj milijarde evrov novih poroštev za gradnjo avtocest, s katerimi je v času konjunkture še bolj napihovala gospodarsko rast, dokončno porušila model proračunskega financiranja gradnje avtocest, ki ga država za nameček ni nadomestila s črpanjem evropskega denarja. Obenem je Janševa vlada v volilnem letu 2008 uvedla vinjete, ki so pomenile velik udarec za Darsove prihodke.
Edina kratkoročna rešitev za Dars, ki ga bodo samo glavnice posojil med letoma 2014 in 2016 stale 740 milijonov evrov, je tako reprogram posojil, ki bi njihovo plačilo preložil na poznejša leta. Že v začetku junija smo razkrili, da so iz Darsa na ministrstvo za finance poslali predlog zakona, s katerim bi država poroštva na Darsovih posojilih podaljšala do največ leta 2040. A tudi to težav na dolgi rok ne bo odpravilo, ampak zgolj preložilo. Težko je namreč verjeti, da bi lahko Dars posojila odplačal tudi ob poznejši uvedbi elektronskega cestninjenja. Tudi zato gre v prihodnjih letih pričakovati nove ideje o privatizaciji Darsa, ki je po tistem, ko je država pred leti nanj kot stvarni vložek prenesla avtoceste, še manj verjetna, in razpisovanju koncesij za nove avtocestne odseke.
Pretirane pozornosti država do zdaj ni namenila tudi »minam«, na katere bi lahko naletela pri Slovenskih železnicah (SŽ). Tem prihodnje leto zapadejo desetletna posojila za nakup voznih sredstev, natančneje za 138 milijonov evrov glavnic, za katere po podatkih SŽ jamči država. Železnice tega denarja seveda nimajo. Njihov čisti dobiček na ravni skupine je lani znašal 2,4 milijona evrov, za približno trikrat več pa je bilo dobička iz poslovanja. Napovedi za leto 2014 so nekoliko boljše, a okoli šest milijonov evrov čistega dobička še zdaleč ne bo zadoščalo niti za poplačilo obresti. SŽ so sicer lani bankam vrnile za skoraj 50 milijonov evrov glavnic.
To pa še zdaleč ni edina obveznost, ki jo mora država poplačati železnicam. Do leta 2023 bo tako država v proračunu morala najti še 134,3 milijona evrov obveznosti iz naslova terjatve iz leta 1993, ko je iz SŽ izločila dejavnost infrastrukture. K temu znesku so na SŽ zdaj prišteli še obresti: po njihovem štetju se jih je nabralo za več kot 59 milijonov evrov. Če k temu prištejemo še razliko med danimi ponudbami in dejansko odobrenimi sredstvi za financiranje prevoza potnikov, ki naj bi nastala v zadnjih dveh letih, in izpad prilivov, ki bi jih na SŽ iz proračuna po lastnih navedbah morali dobiti za nakup vlakov in lokomotiv za potniški promet, znaša skupna vsota obveznosti SŽ do države že 349 milijonov evrov. To je le osem milijonov manj od vseh prihodkov nekoč »združenih« SŽ v letu 2009. Še enkrat velja poudariti, da gre za znesek, ki bi ga država pokrila za nazaj, in ne za nova vlaganja v družbo, ki jo je država že z dokapitalizacijo s stvarnim vložkom pred dvema letoma rešila pred insolventnostjo.
TEŠ 6: bo država »nasedla« s 440 milijoni jamstev?
Vse več glavobolov bo državi v prihodnjih letih povzročil tudi Holding slovenske elektrarne (HSE), največja domača elektroenergetska skupina. Razlog za to je 1,44 milijarde evrov vredna naložba v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6). Ta naj bi začel obratovati leta 2015, ob sedanjih cenah električne energije pa bi ustvaril več deset milijonov evrov izgube na leto. Največja težava za državo je, da EIB jamči za 440 milijonov evrov posojil, ki so jih v TEŠ nameravali odplačevati iz denarnega toka in – dobička.
Morebitni dodatni dvig cene TEŠ 6 in zapleti z zniževanjem cene premoga, ki je pogoj za ekonomiko investicije, bi lahko udaril tudi po HSE. Ta bo namreč moral letno pokrivati izgube TEŠ 6 z odkupovanjem drage električne energije, ki jo bo prodajal po nižjih cenah, in dokapitalizacijami elektrarne. A tega HSE na dolgi rok bržčas ne bo sposoben preživeti. Na ravni skupine ima trenutno že za skoraj 900 milijonov evrov obveznosti, kar je »le« še skoraj dvakrat manj od vseh njenih prihodkov v lanskem letu (1,9 milijarde evrov). Poročali smo že, da je skupina po lastnih navedbah že tik pod zgornjo mejo zadolženosti, ki jo določajo dolgoročne pogodbe z bankami, in da je imela v zadnjih mesecih precej likvidnostnih težav. Nizke cene električne energije pa so močno udarile tudi po njenem denarnem toku.
