Kot pravi Cerar, je sprememba ustave na področju referendumske ureditve strokovno in politično zelo domišljena. Prav tako se je po njegovih navedbah dovolj dolgo in tudi v sodelovanju s stroko obravnavala sprememba, s katero se je v ustavo vneslo fiskalno pravilo.
Pri ustavnih spremembah na področju referendumske ureditve se po Cerarjevih besedah uvajajo le tiste omejitve, ki so primerjalno-pravno utemeljene, omejitve pa so v mnogih sistemih še ostrejše. Če pa to spremembo povežemo z uveljavitvijo fiskalnega pravila na ustavni ravni, se prostor za referendum že dramatično oži, ugotavlja Cerar.
Pri tem spomni, da so politiki sami že v začetnih razpravah priznali, da je pravzaprav eden temeljnih razlogov, da predlagajo uveljavitev fiskalnega pravila na ustavni ravni, ravno to, da se onemogoči zakonodajne referendume o tistih zakonih, ki bodo uvajali radikalnejše, torej pomembnejše reformne ukrepe.
Omejitev nepredvidljiva in lahko tudi zelo huda
Po njegovih besedah je to na nek način lahko utemeljeno v preteklih izkušnjah in politika utemeljeno poudarja, da je nekako neprimerno, da se vsi ti ukrepi, ki jih nujno potrebujemo, z referendumi rušijo. A po drugi strani, dodaja Cerar, moramo razumeti tudi, da je ta omejitev, ki jo tudi fiskalno pravilo prinaša na referendumskem področju, nepredvidljiva in lahko tudi zelo huda.
To bo po njegovih besedah lahko problem, kako močan pa se bo pokazalo v prihodnje. Čeprav zakon, o katerem bo predlagan referendum, ne bo neposredno zadeval davkov ali česa podobnega, bo pa imel tudi neke finančne posledice, bodo te presojane tudi z vidika fiskalnega pravila. In tu lahko prej ali slej pride do kakšnega spora med predlagatelji referenduma in DZ, ki morda referenduma ne bo hotel razpisati. Sicer pa bo zdaj prvi velik izziv za DZ izvedbeni zakon, ki ga bo treba sprejeti v šestih mesecih, je še pojasnil Cerar.
Sam dopušča možnost, da bi nek razvoj dogodkov lahko pripeljal tudi do novih razmislekov na tem področju, ki so seveda lahko legitimni, vendar pa je sedaj, ko sta obe ustavni spremembi z dvotretjinsko večino sprejeti, nekako nespodobno, da bi že takoj razmišljali, da bi jih spreminjali. Nenazadnje sta bili obe sprejeti po temeljitem razmisleku, stroka pa je bila polno udeležena.
So pa nekatere druge materije, ki jih stroka že dolgo obravnava, pa tudi politika ve, da bi jih bilo dobro popraviti v ustavi. Cerar je prepričan, da v času, v kakršnem smo, ni smiselno iti v ustavne spremembe, če te niso izrazito nujne in koristne, vso energijo pa je treba usmeriti v tiste sfere, kjer imamo ogromno težav in problemov. Kot poudarja, ustava ni bistvena ovira za reševanje krize ali pa dejavnik, ki bi jo povzročal.
Jerovškovo mnenje pozitivno
Jerovšek na proces spreminjanja ustave gleda pozitivno. Spremembe vidi kot nujne, prinesla sta jih čas in razmere. Velika večina, s katerimi so bile potrjene, pa je po njegovih besedah dober znak. A tudi Jerovšek opozarja, da poslanke in poslance čaka še ena pomembna naloga, fiskalni zakon, za katerega bo znova potrebna dvotretjinska podpora.
Sam vnos fiskalnega pravila v ustavo ocenjuje kot pomembno odločitev, s katero smo se zavezali, da bomo na srednji rok in dolgoročno spoštovali finančno vzdržnost države, njenega proračuna, živeli v okviru možnosti ter se bomo zadolževali do tiste mere, ko bomo lahko na dolgi rok te kredite tudi vračali. Pričakuje tudi, da bo vlada predlagala tako politiko, da se bo načelo socialne države izvajalo v smislu, da morajo v krizi več prispevati tisti, ki imajo višje dohodke.
Pravna varnost celo večja
Spremembe referendumske ureditve pa so bile po njegovih besedah že ves čas odprto vprašanje. Kako široko dovoliti referendume, se je zastavljajo že ob sprejemanju ustave. Nekatere demokratične evropske države referenduma denimo sploh ne poznajo, je izpostavil Jerovšek. Z določitvijo, kdo lahko predlaga referendum in o čem ni možen, pa bo po njegovi oceni pravna varnost celo večja.
Pri tem so spremembe referendumov po njegovi oceni neke vrste nadgradnja fiskalnega pravila, da v situaciji, ko je treba zagotavljati vzdržnost javnih financ, vsake odločitve DZ ali vlade ni mogoče spodnesti z referendumom. Sam je načeloma prepričan, da nobena pametna vlada ne dela zoper svoje ljudi.
Sicer pa tudi Jerovšek ocenjuje, da so potrebne še nekatere ustavne spremembe. Po njegovih besedah je kar nekaj rešitev, ki niso do kraja domišljene in so se v 20 letih izkazale kot nekoliko neustrezne. Pri tem je omenil način formiranja vlade oz. potrjevanja ministrov v DZ, in še nekatere druge.
Z ustavnimi spremembami se ne strinjajo v Piratski stranki
V stranki že dalj časa opozarjajo na napake pri oblikovanju sprememb referendumske zakonodaje. Predlagali so določene rešitve, vendar, kot so zapisali v svojem sporočilu za javnost, so prevladale določene strankarske preference strank, ki ne bodo rešile problemov instituta referenduma v Sloveniji. „Zaradi strožjih določil bomo namreč sami sebi onemogočili enega zadnjih demokratičnih elementov vpliva civilne družbe na odločanje v naši državi. Še posebej smo zgroženi nad dejstvom, da se onemogoča razpis referendumov na vsebinskem nivoju (npr. trgovinske pogodbe ipd.), kibodo v prihodnosti še posebej pomembne pri oblikovanju razvoja Slovenije in seveda sprejemanja kvorumov.“
Nezadovoljni tudi v TRS
V Stranki za trajnostni razvoj Slovenije - TRS in Društvu Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije - TRS so se prav tako odzvali na glasovanje o vpisu fiskalnega pravila v Ustavo. Prepričani so, da bi moral zakonodajni referendum, kot nosilec neposredne oblasti državljank in državljanov, ostati nedotaknjen, in da je zapis fiskalnega pravila v ustavo nesmiseln, saj je isto dejstvo zapisano že v samem Zakonu o javnih financah.„Državljanke in državljani smo od danes naprej samo še številke brez možnosti vpliva na zakone, ki nam bodo v prihodnosti določali naša življenja ter omejevali socialno, gospodarsko in pravno državo. Poslanci Državnega zbora so v rekordno kratkem času sprejeli vpis fiskalnega pravila v Ustavo Republike Slovenije ter po enakem totalitarnem principu potrdili tudi ustavne spremembe referendumske zakonodaje v nasprotju z voljo ljudi.“Po njihovem mnenju je glasovanje dokaz, da se „politično mešetarjenje, dogovarjanje in obljubljanje nadaljuje tudi z novo vlado, navkljub večkrat izkazani volji državljank in državljanov, ki smo s protesti pokazali, da teh sprememb nočemo, ne maramo in ne dovoljujemo.“
