Ob menjavi v vrhu Severne Koreje je nekaj časa veljalo upanje, da bi lahko prišlo do otoplitve odnosov z južno sosedo in zahodom. Nato je sledil preobrat. Kaj menite, se je zgodilo?

Pri zaostritvah odnosov gre vlogo delno pripisati pritisku generalov, pred katerimi Kim Jong Un verjetno ne želi pokazati šibkosti, saj je edini vodja Severne Koreje, ki se je šolal na zahodu. To so sicer ugibanja, pri pritiskih pa ni nujno rečeno, da gre za neposreden pritisk generalov, temveč je verjetno prisotna tudi želja, da pokaže kontinuiteto ustaljene politike. Sicer pa ne verjamem, da je smer, ki je nakazana v tem trenutku, vzdržna na dolgi rok. Bolj verjamem, da gre za ognjemete, čeprav ima vsaka taka zaostritev posledice za odnose z južno sosedo.

Trenj med Severno in Južno Korejo med vojaškimi vajami smo sicer že vajeni, vseeno pa se zdi, da je vzdušje v tem trenutku bolj napeto kot običajno. Tudi retorika z juga se zdi ostrejša.

Tako je. Do zaostritev pride praktično vsako leto. Med faktorji, ki so vplivali na tokratno zaostritev, pa je verjetno tudi menjava na vodilnih položajih v obeh državah. Ne samo, da je v Severni Koreji nov voditelj, do menjave na vrhu je prišlo tudi v Južni Koreji. Nova predsednica Park Geun Hye je hči korejskega generala in diktatorja, ki je vodil Južno Korejo v letih 1961 do 1979, Park Chung Heeja, ki je bil znan kot velik nasprotnik severa. Malce ostrejši odziv juga gre morda tudi malce na račun tega, čeprav je Parkova dejala, da namerava nadaljevati s podobno politiko kot pretekli predsednik Lee Myung Bak. Spomnimo, da je imel ostro retoriko med kampanjo in na začetku mandata tudi Lee, a je kot realist sprejemal nasvete svetovalcev in po obdobju brušenja nožev realistično popustil.

Kakšna je vloga Kitajske v tem trenutku?

Zdi se mi, da imajo skoraj največji problem z zaostritvami v tem trenutku Kitajci, ki so se resnično znašli precepu. Severno Korejo morajo podpirati, ker nočejo, da bi Američani dobili prevelik vpliv v regiji, po drugi strani pa verjetno želijo Pjongjangu pokazati tudi, da obstajajo meje. Tako gre verjetno razumeti tudi kitajsko odločno podporo resoluciji ZN o strožjih sankcijah po zadnjih jedrskih poskusih, ki je sicer za koga morda presenetljiva, a je bilo za pričakovati, da bodo Kitajci enkrat morali tako reagirati in se pridružiti mednarodni skupnosti.

Pravite, da namerava Parkova nadaljevati s podobnimi politikami, kot jih je vodil predhodnik Lee. Ali to pomeni, da zaostritve ne bodo preveč negativno vplivale na tako imenovano sončno politiko združevanja?

Trenutne zaostritve verjetno bodo vplivale na sončno politiko združevanja severa in juga. Dodati je treba tudi, da kljub težnjam po zbliževanju, združitev prinaša velika tveganja za Južno Korejo in njeno gospodarstvo, četudi je močno. V Seulu se namreč bojijo, da bi na severu po združitvi prišlo do nenadnega kolapsa, zaradi česar bi 24 milijonov ljudi postalo odvisnih od juga. Nekateri celo ocenjujejo, da bi takšen dogodek Južno Korejo v razvoju potisnil za deset do dvajset let v preteklost.

Se pravi, da imajo podobne pomisleke, ki se še danes pojavljajo po združitvi Zahodne in Vzhodne Nemčije?

Ta primer pogosto omenjajo in pravijo, da preračuni kažejo na precej večje breme za gospodarstvo v primeru združitve Severne in Južne Koreje, kot so pokazale posledice združitve Nemčije. Ostaja pa dejstvo, da gre za en narod z istim jezikom, kulturo in zgodovino. Po svoje bi si človek želel združitve, a bo do tega lahko prišlo zgolj postopoma. Južna Koreja je sicer poskušala tudi z odpiranjem Hyundaijevih tovarn na severu, a je gospodarsko sodelovanje podrejeno političnim zaostritvam in zapiranju Severne Koreje, ki na trenutke ne kaže nobenega interesa za zbliževanje. No, nekateri preboji so bili v preteklosti vseeno že doseženi.