Obupani, izčrpani, brez vsega. Nekateri stari šele 12 let, brez staršev ali drugih skrbnikov. Mladoletniki, ki do evropskih meja pridejo sami, so med najbolj izpostavljenimi in ranljivimi v naših družbah, pa vendar mnoge zanje ne znajo ali nočejo poskrbeti. Slovenija, čeprav dovolj razvita, da bi lahko vsako leto pomagala nekaj deset mladim, zanje nima niti primernega zatočišča – mladoletne osebe zapiramo v dom za tujce.
V Slovenijo je lani prišlo samih 58 otrok
Slovenija je glede mladoletnih oseb brez spremstva imela že do zdaj nizke standarde, po novem pa bodo ti še nižji, ocenjuje Franci Zlatar iz Slovenske filantropije. Konec oktobra je namreč državni zbor sprejel novelo zakona o mednarodni zaščiti, ki za mladoletne uvaja nekatere novosti, in večini so nevladne organizacije nasprotovale.
Da vlade mladoletniki brez spremstva ne zanimajo najbolj, pa čeprav jih meje naše države prečka vsako leto več, priča tudi dejstvo, da je konec maja ukinila medresorsko delovno skupino za problematiko mladoletnikov brez spremstva. Zdi se, da o tem nihče noče govoriti na glas, jasno je le, da se z njimi ukvarja »vsak po malo«. Za mladoletne prosilce za mednarodno zaščito naj bi bilo odgovorno notranje ministrstvo, za mladoletne begunce so pristojnosti deljene (z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve ter centri za socialno delo), mladoletni ilegalni migranti pa so v pristojnosti policije. Zlatar ocenjuje, da s takimi »rešitvami« izboljšav ne bo.
Četudi ukinjamo razne institute in krčimo oblike pomoči, pa realni položaj terja več odgovornosti. Prihodi mladoletnikov brez spremstva iz tretjih držav niso začasen pojav, temveč dolgoročna značilnost migracijskih tokov v EU, in tako bo ostalo vsaj še nekaj časa. Lani je na primer v 27 državah EU za azil zaprosilo 12.000 mladoletnikov brez spremstva, mladih in celo otrok, ki so v EU vstopili nezakonito, pa je precej več. Samo v Italiji, Franciji in Španiji naj bi jih bilo po 6000, v Belgiji okoli 4000. Z največjim porastom mladih prosilcev za azil se spopadajo v Belgiji, Avstriji, Nemčiji in na Švedskem.
Ingrid Reumers iz belgijske agencije za azilante je za urad visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) povedala, da je bila povprečna starost mladoletnikov brez spremstva do leta 2009 16 do 17 let, danes pa prihajajo vse mlajši, tudi 12-letniki. Najmlajša deklica, ki je v Belgijo prišla z bratom iz Angole, je stara šele pet let.
V Sloveniji je bilo leta 2010 vloženih 63 prošenj mladoletnih oseb za azil (od tega 38 mladih brez spremstva), lani pa že 103 oziroma 58 mladih brez spremstva. Le desetina je prejela mednarodno zaščito, od tega le en mladoletnik leta 2010 in dva leta 2011. Obstajata v glavnem dve skupini – mladi fantje s Kosova in iz Albanije (namenjeni v Italijo in Veliko Britanijo) ter mladi iz azijskih in afriških držav, ki zaprosijo za azil, četudi so velikokrat namenjeni naprej. Za večino je Slovenija le tranzitna dežela na poti v »obljubljene« dežele, kot so Nemčija, Francija, Velika Britanija, Švedska, Finska.
Nevladne organizacije proti uvedenim spremembam
Z večino mladoletnikov, ki pridejo v EU, niti približno ne ravnamo tako, kot bi morali, je opozorila evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström. Po njenem mnenju bi morali vsako odločitev, ki vpliva na prihodnost mladostnikov, sprejeti ob upoštevanju njihovih interesov. Veliko otrok na poti namreč prestaja strašno težke preizkušnje: zapirajo jih pod isto streho kot druge prebežnike, ilegalce, begunce; podvrženi so nesramnim in žaljivim preiskavam; težko pridejo do primerne zdravstvene oskrbe in pravnega nasveta. In to po tem, ko jim je uspelo priti iz Afganistana prek Irana, Turčije, Grčije v razvito Evropo, tudi po letu dni bega.
Nevladne organizacije se ne strinjajo z novelo zakona o mednarodni zaščiti, saj so nekatere rešitve po njihovem sporne. Omenimo vsaj dve.
Slovenija, ki doslej sploh ni imela sistema za ugotavljanje starosti mladoletnih oseb, je zdaj v primeru dvoma uvedla zdravniški pregled (da se prepreči izdajanje že odraslih za mladoletne). Pregled ni natančno opredeljen in bi lahko po presoji zdravnika vključeval tudi rentgensko slikanje (zapestja, ključnice ali zob ali kombinacije več delov telesa). Obstaja več pristopov, od intervjujev, analiz dokumentov do zdravstvenega in psihološkega pregleda, vendar vsak zase ne daje zanesljivega odgovora o starosti, še najmanj pa zdravstveni pregled, ugotavlja evropska mreža za migracije. Zato so nevladne organizacije (Amnesty International Slovenije, Slovenska filantropija, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC) predlagale, naj oceno o starosti poda skupina neodvisnih strokovnjakov (socialni delavec, psiholog, pediater in pedagog), vendar njihove pripombe ministrstvo ni upoštevalo, zdravniškega pregleda pa tudi ni natančno opredelilo. Zlatar je pojasnil, da bo tako od etične drže zdravnika odvisno, kako bo potekal zdravniški pregled.
Hkrati z novelo zakona ukinjajo brezplačno pravno pomoč za begunce (migrante) na prvi stopnji. Izključen razlog je, kot poudarja vlada, javnofinančni položaj Slovenije, prihranek pa bi znašal 56.000 evrov. Taka odločitev je v nasprotju z mnenjem nevladnih organizacij, varuha človekovih pravic ter visokega komisariata ZN za begunce. Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Robert Marolt je sicer pojasnjeval, da tovrstno podporo ponujajo nevladne organizacije s sofinanciranjem iz evropskega sklada za begunce in proračuna, pri čemer pa je naš sogovornik iz Slovenske filantropije povedal, da denar ne priteka kontinuirano, temveč med enim in drugim prilivom lahko mine tudi pol leta.
